Alenka Kuštrin Samba, ki jo je sodišče tokrat zaslišalo že drugič, je na podlagi svojih ugotovitev prepričana, da je obtoženi pred nesrečo spil približno dvakrat več kot pa štiri kozarce. Kot poudarja, je sicer težko natančno določiti vsebnost alkohola v krvi v trenutku nesreče, a po njenih ocenah naj bi imel obtoženi takrat v krvi najmanj 1,09 promila alkohola. Njena prva ocena je bila nekoliko višja, med 1,26 in 1,43 promila alkohola v krvi, a jo je, kot je dejala, zdaj spremenila glede na obtoženčevo naknadno izpovedbo, da je zadnji kozarec vina spil pol ure pred nesrečo.
Odvzem v obdobju treznjenja
Na izračun namreč vplivajo številni dejavniki, od časa odvzema krvi, ki je bil v tem primeru 110 minut po nesreči, do količine hrane, ki naj bi jo ta večer pojedel, količine popitega alkohola in časa pitja ter eliminacijskega faktorja alkohola. Izračuni Zorec-Karlovškove kažejo, da je v primeru, če je obtoženec zadnji kozarec spil 45 minut pred nesrečo, vsebnost alkohola v krvi znašala med 0,93 in 1,21 promila, če pa je nehal piti pol ure pred nesrečo, je bila koncentracija nekoliko nižja, med 0,86 in 1,19.
Ker je bila koncentracija alkohola v krvi manjša od tiste v urinu, to po besedah izvedenke pomeni, da je bil obtoženi v času odvzema vzorcev v obdobju treznjenja. Koncentracija okrog enega promila sicer po njenih besedah na človeka deluje sproščujoče in vpliva predvsem na njegove kognitivne sposobnosti, to je na koncentracijo, sposobnost presoje in podobno, ne pa toliko na samo ravnotežje. Iz svojih ugotovitev izvedenka tudi sklepa, da je obtoženi »vajen uživanja alkohola, zelo verjetno ga uporablja na tvegan način, kar pomeni, da spije več kot dva decilitra vina na dan oziroma sedem decilitrov na teden«.
V urinu tudi kokain
Obe izvedenki sta ugotovili tudi vsebnost kokaina v urinu, medtem ko v krvi čiste substance nista zaznali, ampak le dva farmakološko neaktivna metabolita kokaina. »Ti podatki govorijo, da je obtoženi v zadnjih šestih do osmih urah pred nesrečo užival kokain ob sočasnem uživanju alkohola. Ne moremo pa trditi, da je bil v času prometne nesreče pod vplivom kokaina,« je poudarila Zorec-Karlovškova. Pojasnila je, da je kokain stimulans, ki na človeka vpliva tako, da vozi dobro, hitro, ima hitre reflekse, a je lahko tudi nevaren. »Lahko vozi prehitro, ima razširjene zenice, te se ne krčijo, zato se mu pri vožnji zelo blešči, slabše vidi in težko ocenjuje razdalje«.
Sodnica Mojca Hode bo na naslednjo obravnavo 24. aprila poleg izvedenca prometne stroke Ivana Prebila, ki je bil glede svojega izvedenskega mnenja že zaslišan, na predlog obrambe povabila tudi izvedenca Ivana Kambiča, ki je po naročilu obrambe izdelal izvedensko mnenje po evropskih standardih. Po besedah obtoženčevega zagovornika Dejana Rituperja je Kambič ugotovil, da naj bi Zagorc v času nesreče vozil s hitrostjo med 85 in 98 kilometri na uro oziroma v povprečju 91,5 kilometra na uro. To pa je precej drugačna ugotovitev od Prebilove. Ta je izračunal, da naj bi Zagorc, tik preden je z avtomobilom znamke BMW X6 na nasprotnem voznem pasu trčil v Lenarta, ki mu je pravilno po svoji strani pripeljal nasproti s skuterjem, vozil s hitrostjo 102 kilometra na uro.
