Pričakovanja slovenske javnosti in politike o milijardnem izkupičku od prodaje Telekoma Slovenije, ki bi napolnil prazno državno blagajno, so bila, kot vse kaže, od samega začetka neupravičena in skregana z realnostjo. Vedno več je namreč informacij, da bosta edina preostala ponudnika za nakup večinskega deleža, Deutsche Telekom in sklad Cinven, oddala precej nizki zavezujoči ponudbi. Ti naj po dosedanjih napovedih poznavalcev razmer ne bi bili niti blizu 160 evrom na delnico, kolikor so pred začetkom privatizacije napovedali borzni analitiki. Kaj šele da bi presegli bajnih 200 evrov. Spomnimo, toliko naj bi se nadejali državni prodajalci, v tem primeru pa bi samo proračun in drugi državni lastniki dobili okoli milijardo evrov.
S tem bi se privatizacija (spet) približala neslavnemu koncu. V času, ko iz različnih razlogov narašča nasprotovanje prodaji Telekoma, bi tako prodajalci kot vlada Mira Cerarja s težavo sprejeli za državo nizko ponujeno ceno. Zato je vedno bolj verjeten scenarij, da bo Telekom tako kot leta 2008 neprodan, nemški favorit in drugi snubci pa se bodo čez čas vnovič potegovali za prevzem po še nižji ceni.
Sredi aprila se po najnovejših informacijah izteče rok, do katerega morajo potencialni kupci oddati zavezujoče ponudbe za nakup 75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije. Nedvomno bodo bistveno nižje od 400 evrov na delnico, kolikor je bilo na mizi leta 2008, vendar je na trgu poplava denarja, sedaj pa naj bi bil najboljši trenutek za prodajo. Kljub temu prodajalci Telekoma in mali delničarji zaman upajo na spodobne ponudbe, ki bi jim prinesle prevzemno premijo, in visoke zaslužke pri prodaji. Razlogov za to je več, med glavnimi pa so neprestano zavlačevanje s postopkom prodaje onkraj razumnega, odprto vprašanje visokih tožb in Telekomovo aktualno poslovanje pod načrti.
Če bo Telekom znova obtičal v državnih rokah, se lahko za to v prvi vrsti zahvalimo politikom. Ti so (ne)hote podaljševali postopek, ga vmes zamrznili in po treh mesecih odmrznili, pojavljale so se nerazumne zahteve po zavezah, ves čas pa so iz vladnih soban prihajali signali o favoritu oziroma vnaprej izbranem kupcu. Zaradi vsega tega so snubci, ki jih je bilo sprva kar osem, odstopali drug za drugim. Tako sta na koncu ostala le še dva, kar samo po sebi prinaša nižje ponudbe kot v primeru večje konkurence.
Tožbeni zahtevki in postopki varuha
V zadnjih tednih se zapleta tudi zaradi vprašanja tožbenih zahtevkov. Čeprav so v Telekomu pomembno znižali njihovo vrednost in jih prepolovili na okoli 300 milijonov evrov, imajo zanje oblikovanih za le nekaj deset milijonov evrov rezervacij. Zato bosta morala zainteresirana kupca oceniti razpon pričakovanih stroškov za izgubljene tožbe, zatem pa se bosta odločila, koliko sta pripravljena tvegati pri oddaji ponudbe. Deutsche Telekom in Cinven bi se s prodajalci lahko dogovorila, da bo potencialne odškodnine poravnala država, v nasprotnem primeru pa bodo tožbe znižale vrednost družbe in s tem višino ponudb.
Za dodatno nevšečnost pri prodaji Telekoma je poskrbel varuh konkurence, ki je končal več postopkov in odločil v škodo Telekomu. Gre za spor v zadevi ISDN-ADSL, zaradi katerega mu grozi plačilo kvečjemu manjših odškodnin naročnikom, in veliko pomembnejšo zlorabo prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa. To je Telekomu očitalo več konkurentov, poleg večmilijonske globe Agencije za varstvo konkurence pa bi lahko njena odločba pomagala T2 pri uveljavljanju 130-milijonskega tožbenega zahtevka proti Telekomu.
Slabi rezultati in obeti
Da bosta Deutsche Telekom in Cinven oddala slabšo in ne boljše zavezujoče ponudbe od predhodnih nezavezujočih, je poskrbel tudi Telekom. Čeprav pospešeno racionalizira poslovanje, je nedavno objavil enega najslabših poslovnih rezultatov v zgodovini družbe. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil lani skoraj tretjino nižji od tistega iz leta 2013 in močno pod načrti. V Telekomu so zgrešili tudi pri napovedih čistega dobička. Namesto 63 milijonov evrov je bil zaradi poravnave s Simobilom komajda pozitiven.
V letošnjem letu naj bi bil končni rezultat neprimerljivo boljši, vendar so obeti vse prej kot spodbudni. Po tem, ko se je Telekom dogovoril o umiku z makedonskega trga in prodaji finančne naložbe na Gibraltarju, svoje upe polaga v kosovski Ipko. Ta pa k prihodkom skupine Telekom še vedno prispeva manj kot deset odstotkov. Poudarek poslovanja je tako na slovenskem trgu, kjer vlada vse večja konkurenca, Telekomu pa padajo tako prihodki od fiksne kot mobilne telefonije. Kljub temu bodo za ohranjanje položaja na trgu potrebna visoka vlaganja v omrežje.
Nemci imajo preveč stvari na krožniku
Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) pod vodstvom Mateja Pirca in vlada Mira Cerarja bosta tako pred težko izbiro. Lahko se sprijaznita, da država za Telekom ne more iztržiti več, in sprejmeta za državo nizko ceno. Toda s tem se bosta izpostavili hudim pritiskom opozicije in verjetno tudi delu koalicije, ki zagovarja ustavitev prodaje. Namesto pričakovanih 650 milijonov evrov in več bi se v proračun nateklo kvečjemu nekaj sto milijonov evrov.
Druga, verjetnejša možnost je ustavitev privatizacije, novega lastnika za Telekom pa bi znova poiskali v bližnji prihodnosti. S tem bi šli močno na roko Deutsche Telekomu, ki velja za favorita. Nemški velikan, ki je v lasti države, je namreč trenutno obremenjen s pomembnejšimi aktivnostmi v drugih državah. Da bi lahko tekmoval s konkurenco na domačem trgu, bo v prihodnjih petih letih za naložbe namenil kar 23,5 milijarde evrov. Po drugi strani se poteguje za nakup Telekoma Srbije, ki bi ga stal več kot milijardo evrov, na Slovaškem pa ga je pred kratkim doletela 70-milijonska globa evropske komisije zaradi zlorabe prevladujočega položaja na tamkajšnjem trgu.
Če v Deutsche Telekomu računajo, da se bo postopek predčasno končal, za nakup slovenskega telekoma pa bi se odločili šele čez čas, ko bi njegovo vodstvo »počistilo« z odvečnim kadrom, bi se lahko zaigrali. V boju za Telekom je še sklad Cinven, ki bi lahko izboljšal ponudbo, zadovoljil apetite prodajalcev in premagal Nemce.
Cena delnice bi strmoglavila
Če prodajni postopek Telekoma res pade, pa bo imelo to katastrofalne posledice za male delničarje, ki so konec lanskega leta v pričakovanju visoke prevzemne premije dvigovali ceno delnice vse tja do 160 evrov. Zaradi vseh zadnjih zapletov in afer je v zadnjih tednih padla na 139 evrov na delnico, ob neuspešnem zaključku prodaje pa bi lahko zgrmela na raven pred začetkom privatizacije. Takrat se je cena gibala okoli 100 evrov, tudi borznoposredniška družba Alta Invest pa je v zadnjem avgustovskem poročilu o Telekomu določila tarčno ceno pri vsega 115 evrov na delnico. To je skoraj 20 odstotkov manj od trenutne borzne cene
