Ovadbe zaradi četrtmilijardne izgube v operaciji T2

Več kot tri leta po zlomu cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, za katerima je ostalo za pol milijarde evrov slabih posojil, se bo pod drobnogledom kriminalistov znašlo financiranje njunega paradnega projekta.

Gre za okoli 250 milijonov evrov vredno gradnjo alternativnega telekomunikacijskega operaterja T2. Tega je po odhodu iz državnega Telekoma Slovenije zasnoval Miran Kramberger in je bil mišljen kot protiutež nacionalnemu operaterju. K vlaganju je pritegnil cerkvene veljake, ki so ravno prevzeli oba Zvona in pridobili praktično neomejen dostop do bank. Njihov denar se je po različnih poteh in neovirano stekal v projekt T2 in na koncu pokopal Zvona, bankam pa prizadejal visoke izgube.

Medtem ko se največji upniki obeh Zvonov še odločajo, ali bodo kazensko in odškodninsko preganjali nekdanja vodstva, so v Banki Celje, eni največjih financerjev, pri podrobnem pregledu odobravanja in spremljanja posojil cerkvenima finančnima holdingoma ugotovili številne nepravilnosti in sume storitve kaznivih dejanj. Zato so proti odgovornim v družbah vložili kazensko ovadbo, med drugim zaradi suma preslepitve pri pridobitvi posojila.

Sporen naj bi bil najem 120-milijonskega sindiciranega posojila, ki ga je T2 leta 2007 dobil pri konzorciju bank z NLB na čelu in ga je nato porabil za gradnjo optičnega omrežja. Toda kaj kmalu so se pojavile težave z zavarovanjem posojila. Dokler so bili tečaji delnic na borzah visoki, so bankam zadostovali vrednostni papirji, ko je izbruhnila finančna kriza, pa so morali v Zvonih in T2 zagotoviti dodatna zavarovanja. Konec leta 2008 so tako zastavili tudi lastniški delež v T2 in pomemben del njegovega omrežja. Toda bančnike naj bi pri tem prinesli okoli.

Po cenitvah, ki so jih konzorciju bank z NLB na čelu predložili kar v T2, naj bi bilo njihovo omrežje vredno več kot 900 milijonov evrov (avgust 2008) oziroma kar 1,54 milijarde evrov (februar 2009). S tem so očitno pomirili banke, ki so kljub neplačevanju obrokov T2 do zadnjega odlašale z izvršbami. Dejansko je bilo omrežje vredno nekajkrat manj. Neodvisna cenitev iz tistega obdobja naj bi namreč pokazala, da je vredno 300 milijonov evrov, torej največ tretjino zatrjevanega. Prava vrednost omrežja se je razkrila, ko je T2 končal v prisilni poravnavi in so bile banke v veliki meri celo nezavarovane.

Sporni cenitvi je za T2 izvedel stalni sodni izvedenec za finančno-računodovsko področje Vojko Šiler. Gre za dolgoletnega sodelavca Jureta Krča, ki je za T2 ekskluzivno gradil omrežje in se v letu 2012 v vprašljivih okoliščinah dokopal do njegovega lastništva. V zvezi s tem še danes potekajo tožbe. Krč je Šilerja takoj po prevzemu T2 imenoval za člana uprave T2, sredi lanskega leta pa mu je zaupal vodenje operaterja. Njegovega odziva na očitke nismo dobili. »Z omenjeno kazensko ovadbo v družbi T2 nismo seznanjeni, zato navedb o morebitnih nepravilnostih tudi ne moremo komentirati,« so včeraj povedali v T2.

Zaradi domnevnih nepravilnosti so v Banki Celje, kjer so v stečajnih postopkih obeh Zvonov prijavili za več kot 50 milijonov evrov terjatev, po naših podatkih vložili skupno kazensko ovadbo proti obema finančnima holdingoma, z njima povezano Krekovo družbo in T2 ter njihovim odgovornim osebam. Koga vse bodo predvidoma preiskovali, še ni znano, med ovadenimi pa naj bi bil Šiler in tedanji vodilni omenjenih družb. Spomnimo, na čelu Zvona Ena Holdinga je bil ves čas Simon Zdolšek, sestrsko družbo pa je vodil Franc Ješovnik. V času, ko je T2 najemal sindicirano posojilo in ko so pri bankah urejali dodatna zavarovanja, je družbo vodil Matevž Turk (v ozadju naj bi bil dejansko Kramberger), Krekovo družbo pa Marjeta Fuchs.