Če pustimo vnemar, da že več kot pol leta prometna signalizacija na terenu ne sledi zapovedim odloka, je težava to, da je pešcona, kot samo ime pove, namenjena – pešcem. Že kolesarji so lahko v pešconi prisotni le pogojno. Lep primer je Čopova ulica. Najdete morda kakšno vzporednico s Slovensko cesto, ki jo vsak dan prevozi 2000 avtobusov? Aja, kaj bomo z avtobusi? Vrli snovalci prometne politike so dali glave vkup in seveda našli rešitev: znak za pešcono bi opremili z dopolnilno tablo, ki dovoljuje vožnjo avtobusom. Bistroumni nesmisel? Kot bi enosmerno ulico z dopolnilno tablo spremenili nazaj v dvosmerno, je oni dan zamisel ošvrknil dr. Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta.
A četudi zanemarimo prometno logiko, ostane vrsta pomislekov. V pešconi ima namreč pešec – kljub dopolnilni tabli – absolutno prednost pred drugimi udeleženci v prometu in lahko hodi, kjer mu je ljubo. Starka s cekarjem v eni in podporno palico v drugi roki lahko na primer mirno špancira pred avtobusom in tudi postane za trenutek, da zajame sapo. Avtobus ji ne sme hupati ali je kakor koli drugače vznemirjati. Si predstavljate zmedo na Slovenski cesti?
Vse to pa naj bi bila le predpriprava za uvedbo skupnega prometnega prostora, ki mu v tujini rečejo »shared space«. V tej prometni ureditvi, ki je slovenska zakonodaja še ne pozna, ne veljajo nobene prepovedi, udeleženci v prometu pa se med seboj sproti sporazumevajo z mimiko in gestikulacijo. Slovenska cesta naj bi se zgledovala po dunajski Mariahilfer Strasse. Ta glavna nakupovalna ulica v avstrijski prestolnici je sestavljena iz treh delov: na dveh delih je »shared space«, na enem pa je pešcona. Po slednji je samo tri mesece vozila ena avtobusna proga, nakar so jo prestavili drugam. Pri nas pa je predvidenih kar 15 avtobusnih prog! Zaradi neupoštevanja omejitev zdaj razmišljajo, da bi tudi kolesarje odstranili iz pešcone. Kjer deluje skupni prometni prostor, pa se – kljub temu da ima javni potniški promet svojo stezo označeno z rdečo barvo – vozniki avtobusov pritožujejo, da so vozne razmere katastrofalne, predvsem zaradi pešcev, ki kolovratijo vsevprek.
Resda je fino biti lep in moderen, toda vprašanje je, ali so vse novotarije tudi funkcionalne. Neformalna cona 30, kakršna je danes v praksi ureditev osrednjega dela Slovenske ceste in v kateri avtobusi brez težav dohajajo vozni red, se zdi dobra. Po drugi strani je tudi res, da smo bili podobno zadržani pri uvajanju rondojev. Spraševali smo se, ali jih bodo uporabniki sploh dojeli. Dileme bodo ostale. Tudi prometna stroka bo vselej razdeljena, tako kot pri nameravani širitvi Dunajske ceste. Zato pa navadni smrtniki pričakujemo, da imajo vizijo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Župan Zoran Janković se je vedno hvalil, da jo ima. In odločnost. V tem primeru tega ni pokazal, saj na Magistratu še vedno ne vedo, kakšna bo prometna ureditev, čeprav se obnova Slovenske ceste bliža koncu.
