Kljub nekaterim zanimivim rešitvam, in nekaterim malce manj (kot je pas, ki se samodejno raztegne, ko smo pojedli preveč), pa ostaja jasno, da na trgu zabavne elektronike vlada predvsem pomanjkanje prave vizije za tisto prelomno paradigmo, ki bi ponovno pritegnila pozornost širše javnosti in ne zgolj zanesenjakov. To na neki način priznavajo tudi organizatorji sejma, ki za letošnje leto napovedujejo zgolj enoodstotno rast trga zabavne elektronike. Ker celoten trg že sedaj znaša nekaj več kot bilijon dolarjev, je razumljivo, da so največji akterji kljub nižji rasti pripravljeni v razvoj vložiti vrtoglave vsote. Po podatkih PricewaterhouseCoopers Samsung z 13,4 milijarde dolarjev, ki jih vloži v razvoj novih izdelkov, zaostaja le še za Volkswagnom.
Občutno manj v razvoj vlaga Apple. Poleg ožjega nabora izdelkov in dejstva, da mnoge komponente zgolj odkupi od drugih razvijalcev opreme, si je podjetje iz Cupertina varčevanje na tem področju v zadnjih letih zagotovilo, ker je zagnalo zadnjo veliko revolucijo na področju zabavne elektronike, ko je 29. junija 2007 luč sveta ugledal prvi iphone. Glede na to, da tablice in predvsem pametni telefoni predstavljajo kar 46 odstotkov celotnega trga zabavne elektronike, pa je jasno, da na tem valu v veliki meri jadramo še danes.
Manj popularne tablice
Posebnost Applovega iphona in razlog, da je tako premešal karte, ni zgolj, da smo v roke dobili mobilni telefon z zaslonom na dotik, temveč ker je obetal prvi resen korak v smeri popolne integracije vseh naprav, ki jih potrebujemo. Vsaj prva leta se je zdela vizija enotne naprave v velikosti mobilnega telefona, ki bi jo priklopil na zaslon, tipkovnico in miško in bi postala osebni računalnik, povsem uresničljiva. A sčasoma je postalo jasno, da popolne integracije naprav vsaj še nekaj časa ne bo. Ne nujno, ker si tega podjetja ne bi želela, temveč ker bi izdelek zaradi omejitev velikosti, baterij in pregrevanja še zmeraj precej zaostajal za tem, kar lahko ponudijo precej večji namizni računalniki, stroški za potrošnika pa bi bili preprosto preveliki. Svoje so seveda dodale tudi razlike med izdelovalci čipov.
Eden zadnjih hurajev te vizije je bila predlanska neuspešna kampanja podjetja Canonical, ki je nameravalo ustvariti pametni telefon edge z operacijskim sistemom ubuntu, ki bi deloval kot telefon in računalnik, a projektu ni uspelo zbrati dovolj sredstev z množicanjem. Za 2014 so nam obljubljali tudi ubuntu za telefone z androidom, ki bi s priklopom na tipkovnico in zaslon poln operacijski sistem, a še vedno čakamo.
V resnici je že s prvim ipadom leta 2010 postalo jasno, da bo prednost pred poenotenjem naprav dobila diverzifikacija. Pametni telefoni so postali predvsem orodje za hitro brskanje po spletu, komuniciranje prek spletnih družbenih omrežij, pošiljanje kratkih sporočil in fotografiranje ali snemanje, medtem ko je telefonija zasedla bolj sekundarno funkcijo, skoraj povsem pa smo se poslovili od ideje, da bi na njih igrali resnejše igre od candy crush do angry birds. Tudi videovsebine pravzaprav raje gledamo na tablicah. Te so z dodatno tipkovnico ali v hibridnih oblikah načele trg, posvečen produktivnosti in delu. Vsaj tako gre razumeti mantro, ki jo ponavlja Microsoft, da lahko s tablico končno zapustiš monotonost pisarne in delo opraviš v parku. Ko prideš domov, pogledaš še kak film, žal pa tudi s surfacepro3 ne boš najbolj užival ob igranju najnovejših videoiger za PC. A brez skrbi, zato sta tu xbox oziroma playstation (če se pogovarjate s predstavnikom Sonyja), probleme s prenašanjem podatkov med napravami pa reši oblak. Je pa diverzifikacija, kljub priložnosti za prodajo večjega števila naprav, prinesla tudi nenadejane učinke za proizvajalce, nad katerimi niso nujno najbolj navdušeni.
Predvsem tablice so predstavljale precej elegantno rešitev zagate, v kateri so se znašli proizvajalci osebnih računalnikov. Počasnejši napredek na področju zmogljivosti osebnih računalnikov, ki je bil sicer zanimiv predvsem za najbolj zagrete igričarje, je z vse večjo priljubljenostjo igralnih konzol, spletno trgovino, ki omogoča enostavno naročanje ugodnih računalniških komponent, in youtubom, ki ponuja brezplačni tečaj sestavljanja osebnega računalnika, še podaljšal njihov prodajni cikel. Tablica tega ne omogoča. Gre za celosten izdelek, brez možnosti nadgradenj ali zamenjav posameznih delov. Posledično so proizvajalci upali, da bodo nove naprave po prodajnem ciklu bliže pametnim telefonom, ki jih uporabniki pogosto menjajo že po letu dni. Ko je trg tablic leta 2013 zabeležil 52,3-odstotno rast, bi pričakovali, da bodo proizvajalci rajali od veselja, a je že lani sledila streznitev, saj je napovedana rast zgolj še 7,3-odstotna. Apple, ki je zagnal sodobnotehnološko revolucijo in jo z ipadom še okrepil, pa je v prodaji tablic zabeležil celo 12,7-odstotni padec v primerjavi s predlanskim letom.
Del trenda gre vsekakor pripisati zasičenosti trga, čeprav proizvajalci naprav z androidom in predvsem windowsi še naprej beležijo rast. To jim uspeva predvsem po zaslugi poceni naprav, ki so privlačne za uporabnike na prihajajočih trgih. Število prodanih izdelkov namreč še naprej raste (za letos napovedujejo rast okoli 20 odstotkov), a so vlečni konj rasti predvsem izredno ugodne tablice s ceno okoli 100 dolarjev. Razlog za padec prihodkov Applovih tablic in upočasnitev rasti pri drugih proizvajalcih pa gre verjetno iskati tudi v življenjski dobi luksuznih tablic, ki je daljša od pričakovane, namreč dve do štiri leta. Uporabnik hitro opazi, da mu leto ali dve stara tablica še povsem dobro služi pri brskanju po spletu, pošiljanju elektronske pošte, branju, razbijanju pikslastih bombonov in gledanju filmov, zato se mu nakup nove preprosto ne splača. Sploh ker lahko vse ostalo počne s katero drugo napravo. Poleg tega je pri ravnanju s tablico bolj pazljiv kot s telefonom, ki ga ima ves čas pri sebi in je tudi bolj izpostavljen poškodbam in kraji. Ključno vprašanje nakupa za manj zanesenjaškega potrošnika v tem segmentu je tako predvsem življenjska doba baterije.
Nepretresljive novosti
Tudi če pogledamo trend razvoja tovrstnih naprav, bomo hitro videli, da za povprečnega uporabnika številne vsakoletne novosti ne prinašajo skoraj ničesar pretresljivega. Zmogljivosti naprav so tako šele v drugem planu, prednost imajo vizualna podoba, teža in širina, kozmetično izboljšana ločljivost zaslona in fotoaparata ter prenapihnjene Applove novitete, kot so siri, odklepanje s prstnim odtisom in plačevanje na dotik. Zato velja resno vzeti Samsungov slogan: »Naslednja velika reč že obstaja.« Seveda ne v smislu, da se niti ne zavedamo, kako pretresljiva revolucija da se je že zgodila, temveč, da konkurenca (niti Samsung sam) nima ponuditi ničesar resnično inovativnega. Ob pogledu na patente, zaradi katerih sta se zadnja leta pravdala ameriški in južnokorejski velikan, pa bi največkrat planili v smeh in se vprašali, kdo to sploh potrebuje ali hoče.
Kar nas vrne k investicijam v raziskave in razvoj. Lekcija 29. junija 2007 je pokazala, kako pomembno je odkriti ali vsaj ujeti korak z novo paradigmo. Kljub izredno pestri in mestoma zabavni ponudbi pa med prihajajočimi izdelki na področju interneta stvari še ni videti ničesar, kar bi preseglo zgolj nišno ponudbo. Tudi pametne ure se niso izkazale za »game changer«, saj so večinoma zgolj dopolnilne naprave mobilnikom. V iskanje naslednjega velikega izdelka se je po več letih padanja vložkov ponovno vključil tudi Apple in delež sredstev, namenjenih razvoju, lani povečal na 3,3 odstotka prihodkov (kolikor je nazadnje znašal leta 2007). Kljub temu napovedi za letos ne bi smele biti preveč entuziastične.
Letos nas tako najverjetneje čakajo nova mobilnika iz serije galaxy S in iphone6S, na področju programske opreme pa novi windows10, ki naj bi še bolj povezali svet aplikacij in klasičnih programov. To bo koristno predvsem za razvijalce aplikacij, saj bodo te sedaj brez težav delovale tudi v namiznem okolju. Z windows10 se pričakuje tudi, da bo na osebne računalnike prišla cortana, Microsoftova različica sirija, a so koristi od zvočno aktiviranih elementov takšnih novosti za slovenske potrošnike zaradi jezikovne bariere precej omejene. Igričarji bodo še naprej napeto spremljali, kaj se dogaja s steam machine, nekaj upanja za prihodnost pa imamo tudi za Facebookovo sodelovanje z izdelovalci očal za virtualno realnost oculus rift. Z naivnim optimizmom pričakujemo v prihodnjih letih tudi prve resnejše rezultate iniciative Phoneblocks, ki želi koncept zaključene naprave nadomestiti s telefonom, ki ga po zgledu lego kock dopolnjujemo s komponentami, ki jih želimo oziroma potrebujemo. Kot kaže, pa postaja zanimiva tudi tekma za avtonomna vozila.
Priložnosti tako še vedno obstajajo, a revolucije se pač ne zgodijo vsak dan.
