»Policija je v zadnjih letih obravnavala okoli 100 zavarovalniških goljufij na leto, največ na območju Ljubljane, Maribora in Celja,« pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave. V Zavarovalnici Triglav, na primer, se ukvarjajo s še višjimi številkami. Lani so se njihovi sumi, da gre za goljufijo, potrdili že v 175 primerih, skupno vrednih dobra dva milijona evrov. Iz leta v leto jih zaznavajo več; v lanskem tretjem četrtletju jih je bilo za skoraj 30 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Ločijo pa med tremi vrstami prevarantov. Prvi so priložnostni storilci – prijavijo škodni dogodek, ki se je v resnici zgodil, določene okoliščine pa malce »prilagodijo«, da bi dobili višjo odškodnino, kot jim v resnici pripada. Drugi, občasni, povzročijo škodni dogodek, da bi dobili zavarovalnino. Na koncu pa imajo opravka tudi z organiziranimi skupinami goljufov, ki škodni dogodek skrbno načrtujejo. Takšne združbe se pogosto med seboj povezujejo in sodelujejo.
Osebe s povečanim tveganjem
Zavarovalnica Triglav je na primer naletela na primer, ko je v enem od ljubljanskih lokalov komaj polnoletnega gimnazijca vrstnik (s katerim sta se videla prvič) vprašal, ali bi želel zaslužiti 200 evrov. V zameno bi kot sopotnik v prirejeni prometni nesreči policiji povedal že vnaprej naučeno zgodbico o poteku nesreče, nato zaradi »bolečin« obiskal urgenco in dosegel, da mu napišejo napotnico za fizioterapijo. Del plačila bi dobil po nesreči, drugi del po zdravniškem pregledu, zadnjega pa, če bi mu uspelo dobiti tudi pregled pri fizioterapevtu.
Na lažno prikazovanje škodnega dogodka se nanaša kar 90 odstotkov goljufij, ki jih odkrijejo v Zavarovalnici Triglav. Najpogosteje gre za prometne nesreče s telesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo, škodne dogodke z večjih številom zahtevkom, ki se nanašajo na telesne poškodbe, ali pa dogodke, ki jih uveljavljajo zavarovanci na podlagi zavarovalnih polic, sklenjenih za kratek čas. »V primeru, da v sodelovanju s policijo, detektivi, strokovnimi izvedenci in podobno potrdimo sum goljufije, vpletene uvrstimo na seznam oseb s povečanim tveganjem in ne morejo več sklepati zavarovanj pri nas,« pravi Dejan Jasnič, direktor službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav.
Pogoste bolečine v vratni hrbtenici
Po besedah Katje Grušovnik imajo tudi v Zavarovalnici Maribor poseben oddelek, ki se ukvarja s preverjanjem sumljivih primerov. Uporabljajo najnovejše tehnične pripomočke, na primer računalniške programe za simulacijo trčenj in analiziranje poškodb na vozilih, naprave za branje podatkov o trčenju, ki se shranjujejo na računalnikih poškodovanih vozil, programe za zaznavanje potencialnih prevar glede na ključne indikatorje prevar in tako dalje. Največ primerov prirejenih škodnih dogodkov odkrijejo pri obravnavi zahtevkov iz civilne odgovornosti, ko oškodovanci priredijo oziroma lažno navedejo vzrok ali kraj poškodbe (takšni so na primer domnevni padci po stopnicah ali mokrih tleh, ki naj bi se zgodili pri prijateljih ali na javnih površinah). Pogosti so tudi primeri goljufij pri lažjih prometnih nesrečah, ko vpleteni zahtevajo odškodnino zaradi poškodb, ki ne ustrezajo moči trčenja (na primer bolečine v vratni hrbtenici).
Po mednarodnih pavšalnih ocenah v povprečju vsaj 10 do 15 odstotkov vseh prijavljenih škod temelji na prirejenih okoliščinah in po navedbah Grušovnikove držijo takšne ocene tudi za Zavarovalnico Maribor. Število primerov se iz leta v leto ne spreminja bistveno, pač pa narašča konstantno glede na zbrano zavarovalno premijo in število ter višino izplačanih odškodnin. Res pa narašča število razkritih goljufij, a to je rezultat vse bolj načrtnega in organiziranega dela zavarovalnice na tem področju. K temu je pripomogel tudi projekt Slovenskega zavarovalnega združenja, v okviru katerega si posamezne zavarovalnice izmenjujejo podatke o škodnih dogodkih.
