Tokratni drugi januar bodo zaposleni v Sloveniji drugič zapored preživeli »delovno«, potem ko je vlada Janeza Janše pred dvema letoma po več kot pol stoletja s pomočjo kontroverznega Zujfa ukinila ta dela prost dan. Na ministrstvu za javno upravo govorijo o finančnem učinku v višini 170.000 evrov, na Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS) izpostavljajo 50-milijonski prihranek, podatki Statističnega urada RS za zadnjih nekaj let pa kažejo, da v povprečju vsak dodatni delovni dan prispeva k rasti BDP 0,1 odstotne točke, to je približno 35 milijonov evrov.
»Čeprav poskušajo 2. januar statistično uvrstiti med normalne dneve, to ni normalno obdobje. Formalni prihranki so statistično izračunani, vendar se podjetja in zaposleni temu dnevu prilagajajo. Zato ta ukrep nima nobenega posebnega učinka. Gre za zgrešeno potezo oziroma strel v prazno, kar se bo vseskozi potrjevalo,« je prepričan ekonomist Bogomir Kovač. Delovni drugi januar je zato po njegovem mnenju z vidika normalnega delovnega procesa kvečjemu ovira. Ker eni prihajajo v službo, drugih pa ni, prinaša več zmešnjave kot pa koristi. »Tako kot 29., 30. in 31. decembra 2014 bomo imeli kolektivni dopust tudi 2. januarja 2015. Po naših ocenah en nedelovni dan nima bistvenega vpliva na produktivnost in učinkovitost, saj smo tudi v preteklosti, ne glede na število prazničnih dni v letu, dejanski urnik prilagajali tako, da smo zagotovili uresničitev načrtovanih poslovnih ciljev,« Kovačeve ocene potrjujejo v Krki.
V Sloveniji preveč praznujemo in premalo delamo?
Z ministrstva za javno upravo so nam pred dnevi sporočili, da je bila ukinitev 2. januarja kot dela prostega dneva v skladu z načelom učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter primerljivosti z ureditvijo drugih držav EU. »Ocena finančnega učinka za javni sektor je približno 170.000 evrov. Ob tem pa opozarjamo na to, da je treba upoštevati še učinek v zasebnem sektorju,« poudarjajo na ministrstvu.
Na GZS ocenjujejo, da je prihranek pri stroških dela okoli 50 milijonov evrov, »kolikor se stroški za plačan praznik znižajo«. V Sloveniji je po njihovih podatkih v povprečju 260 delovnih dni na leto, ob upoštevanju dopustov, praznikov in bolniškega dopusta pa posamezen delavec dela povprečno 210 dni na leto.
»Odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost (DV), jo povečuje in s tem krepi produktivnost, izraženo kot DV na zaposlenega,« so prepričani v GZS. Ob tem pa velja spomniti, da so bili delodajalci že pred izbruhom finančne krize večinoma zagovorniki trditve, da v Sloveniji preveč praznujemo in premalo delamo. Podjetnik Ivo Boscarol, ki je bil v času prve Janševe vlade član njenega strateškega sveta, je tedaj izračunal, da nas vsak praznični dan stane 40 milijonov evrov. Skratka, praznikov je preveč, so poudarjali gospodarstveniki in že tedaj s prstom kazali na 2. januar in 2. maj, predsednik GZS Samo Hribar Milič pa je konec lanskega leta ocenil, da bo delovni 2. januar zagotovo prispeval k večji produktivnosti v Sloveniji.
Če je letošnji 2. januar padel na četrtek in mu je torej sledil še delovni petek, se bodo morali zaposleni po tokratnem silvestrovanju na delovno mesto vrniti samo v petek. A kot kaže, bo veliko zaposlenih kljub ukinitvi dela prostega dne in napovedanim finančnim učinkom tega »varčevalnega ukrepa« tokratni 2. januar preživelo v družbi najbližjih, saj se veliko podjetij odloča za kolektivni dopust. Med drugim tudi šolski koledar določa, da je 2. januar pouka prost dan, kar pomeni, da bodo morali starši poskrbeti tudi za varstvo svojih otrok.
»Tudi naše stranke imajo kolektivni dopust«
Drugega januarja bodo tako kolektivni dopust imeli v podjetjih Hella Saturnus Slovenija, Heta Asset Resolution (HAR), SRC... »Za to smo se odločili, ker je delovni dan ravno med prazniki in prostimi dnevi, ter zato, da sodelavci lahko dalj časa preživijo skupaj s svojimi bližnjimi in ker imajo tudi naše stranke v veliki večini kolektivni dopust,« pojasnjujejo v SRC. Podobno razmišljajo tudi v HAR: »Zadovoljstvo zaposlenih v službi in zunaj nje nam je zelo pomembno. Zavedamo se namreč, da zadovoljni zaposleni hitreje uresničujejo ambiciozne poslovne načrte in lažje obvladujejo strokovno zahtevne naloge skrbnega upravljanja premoženja naše družbe.«
Kolektivni dopust v času božičnih in novoletnih praznikov bodo imeli »kot običajno« tudi zaposleni v Gorenju. V novem letu se bo tako velika večina zaposlenih na delovna mesta vrnila v ponedeljek, 5. januarja, drugega januarja pa bo manjša skupina zaposlenih izvedla vse potrebno za redni zagon proizvodnje. »Če bi redno delo v proizvodnji začeli že 2. januarja, bi to pomenilo, da bi morali zaposleni vse potrebno za zagon proizvodnje pripraviti že 1. januarja,« poudarjajo v Gorenju.
Medtem ko v GZS sedaj pojasnjujejo, da je dopust na 2. januar za podjetje stroškovno ugodnejši kot finančno kritje prazničnega dne, »saj ima delavec tako svoj letni dopust«, pa Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poudarja, da ta ukrep ne prinaša tistega, s čimer so ukinitev prostega dne pred dvema letoma utemeljevali politiki in predstavniki GZS. »Dejstvo je, da se ogromno podjetij na ta dan odloča za kolektivni dopust. Naše tedanje napovedi, da ta ukrep ne bo povzročil velikih premikov v gospodarstvu, so se uresničile,« pravi Zorko.
