Kako to vpliva na slovenske izvoznike v Rusijo? Zgodba je večplastna. Kupna moč ruskega potrošnika je močno padla. Državni proračun, vezan na prodajo nafte v dolarjih, se bo skrčil. Posledično bo treba krčiti tudi izdatke in seveda ne bo ostala nedotaknjena niti zdravstvena blagajna.

Krka in Gorenje sta v torek objavila opozorilo, da situacijo v Rusiji pozorno spremljata in se nanjo odzivata po svojih najboljših močeh. Vemo, da ima Krka v Rusiji dve tovarni in status domačega proizvajalca zdravil, kar ji omogoča naravno ščitenje. Vendar ostaja odprto vprašanje dveh tretjin prodaje v Rusiji, ki izvira iz Krkinega izvoza v to deželo. Ščitenje pred padcem ruske valute je v tem trenutku utopija, saj je ruska centralna banka ključno obrestno mero dvignila na 17 odstotkov, kar je povzročilo strahotno nihanje domače valute. V preteklosti je Krka takšen položaj reševala s povečevanjem količine prodaje zdravil, krajšanjem plačilnih rokov, kompenzacijami v surovinah… Običajno ji je uspelo vsako krizo izkoristi za povečanje tržnega deleža.

Kako bo tokrat? Star slovenski pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi ruska kriza se bo ohladila. Ne pozabimo namreč, da cena sodčka nafte vpliva tudi na ZDA, kjer so v zadnjih letih omilili okoljevarstvene zahteve in s tem omogočili črpanje zalog nafte z lomljenjem skrilavcev. Postali so neto izvozniki nafte ter naftni trg tako obrnili na glavo. Svoje je naredila še Kitajska, ki je povpraševanje po črnem zlatu v zadnjem času zmanjšala. Vsi so pričakovali, da se bo na drastičen padec cen nafte OPEC odzval z zmanjšanjem črpanja, vendar se je odločil drugače. Sklenili so, naj trg naredi svoje. Zgodba se bo odvila šele takrat, ko se bosta ponudba in povpraševanje ustalila. Ali bo to pomenilo, da bodo zmanjšali črpanje v ZDA in zopet pričeli kupovati poceni arabsko nafto? Leto 2015 bo na naftnem področju zelo pestro. In ta pestrost se bo odražala tudi na tečaju rublja in posledično na vrednosti izvoza slovenskih podjetij v Rusijo.