Četudi se bo popotnik po jugovzhodni indijski državi Kerala, v katere hribovite predele se bo umaknil pred neznosno poletno vročino, navduševal nad brezkončno širjavo tamkajšnjih čajnih nasadov, sta najpomembnejši in največji indijski čajni deželi Darjeeling in Asam na severovzhodu države.
V Asamu pridelajo več kot polovico indijskega čaja
Čaji darjeeling rastejo pod ledeniki. Hladne noči južnih pobočij in intenzivno gorsko sonce podnevi omogočajo rast najboljšega čaja na svetu. Darjeeling pomeni med čaji to, kar pomeni šampanjec med vini. Čaji first flush darjeeling, ki jih žanjejo od februarja do aprila, so še posebno aromatični. Julija in avgusta je druga žetev (second flush darjeeling), ki ponuja še bolj dišeč, temnejši in močnejši čaj.
Dežela Asam leži vzhodno od Darjeelinga in je bila nekoč pragozd med Bramaputro in njenimi pritoki. V začetku 20. stoletja so ga naseljenci iz Nepala začeli krčiti. Asam sodi med najredkeje naseljena območja Indije, hkrati pa kot eno najrodovitnejših omogoča pridelavo več kot polovice vsega indijskega čaja. Čas žetve je enak žetvi v Darjeelingu. Asamski čaji so močni, polni in dišeči, odlični tudi z dodatkom mleka in zato prvi med »britanskimi« mešanicami čajev.
Zelo priljubljeni in cenjeni so tudi čaji flowery orange pekoe. Oznaka za te mednarodne vrhunske čaje je trojezična skovanka. Orange, ki s pomarančami nima ničesar skupnega, izvira iz nizozemske kraljevine Oranje in pomeni kraljevski. Naziv pekoe izvira iz Kitajske (pek-ho je beseda za beli puh, s katerim so porasli mladi čajni vršički), angleška beseda flowery pa kot izraz za najmlajši poganjek lista poudarja vrhunsko kakovost teh čajev.
Šrilanka, ampak cejlonski čaji
Čeprav je tako imenovani čajni otok Cejlon 22. maja 1972 spremenil ime v Šrilanko, so čaji s tega otoka še vedno znani kot cejlonski. Čaj uspeva na Šrilanki do nadmorske višine 2500 metrov. Zaradi dveh deževnih obdobij so časi žetve od območja do območja različni. V Nuwari Elyji, ki je v središču visokogorja in ga monsun bolj ali manj obide, čaj obirajo vse leto. V Uvi prinaša monsun od decembra do marca veliko dežja, od junija do septembra pa prevladujejo suhi dnevi. Čaj s tega območja je aromatičen in manj močan od drugih cejlonskih čajev. Najboljši je tisti, ki ga obirajo od julija do konca avgusta. Del Uve je tudi Dimbula z umirjenim podnebjem, kjer jugovzhodni monsun prinaša dež od junija do septembra, od decembra do marca pa prevladujeta vročina in suša. Čaji iz Dimbule so večinoma močni, trpki in zelo temni. Cejlonski čaji so zaradi svoje raznolikosti in kakovosti v svetu močno priljubljeni.
