»Ustavno sodišče je pritrdilo varuhu človekovih pravic, ki je vseskozi opozarjal, da ureditev uklonilnega zapora nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zakonodajalec bo sedaj moral uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, urediti na novo, tako bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava,« so z urada varuha človekovih pravic včeraj sporočili dolgo pričakovano odločitev ustavnih sodnikov, ki je na ustavnem sodišču skoraj tri leta čakala v vrsti. Ustavni sodniki so razveljavili vse točke zakona o prekrških, ki govorijo o uklonilnem zaporu, ter ustavili vse tekoče postopke.
Le začasna razveljavitev
Uklonilni zapor v Sloveniji poznamo od leta 2005, ko ga je uzakonilo pravosodno ministrstvo Lovra Šturma. Od tedaj se vsako leto za rešetkami znajde okoli 1500 državljanov, ki ne plačajo kazni za prekrške, višje od 300 evrov (v prvih letih je bil ta prag sicer nižji). Penologi so že od samega začetka opozarjali, da je takšen način zagotavljanja pobiranja kazni za prekrške neprimeren, nesorazmeren in v nasprotju s človekovimi pravicami, vendar se niti nasledniki ministra Šturma do sedaj s tem vprašanjem niso ukvarjali. Uklonilni zapor se je namreč v praksi izkazal za dobro »motivacijo« pri plačilu glob, čeprav gre za nesorazmeren ukrep, ki je za rešetke prepogosto poslal tudi tiste, ki kazni enostavno niso mogli plačati. Hkrati so v slovenskih zaporih opozarjali, da uklonilni zapor samo še povečuje njihovo prostorsko stisko, zaradi katere Slovenija na evropskem sodišču za človekove pravice izgublja tožbe, oskrbni dan v zaporu (uklonilni je lahko trajal največ 30 dni) pa državo tako ali tako stane od 65 do 85 evrov.
Čeprav je bilo glede na argumente urada varuha človekovih pravic, ki je na ustavno sodišče januarja 2012 poslal zahtevo za oceno ustavnosti, pričakovati, da bodo ustavni sodniki uklonilni zapor ukinili, pa so ga razveljavili le pogojno oziroma začasno.
Klemenčič: nesorazmerno sredstvo za pobiranje kazni
Tako lahko država uklonilni zapor popolnoma ukine ali ga ponovno uzakoni, če bo upoštevala nekatera opozorila ustavnih sodnikov. »V neskladju z ustavo je zakonska ureditev postopka, po katerem sodišče določi uklonilni zapor, ne da bi storilca pozvalo, naj navede razloge zoper tako odločitev, in odloča le na podlagi uradoma izvedenega postopka,« je eno od sporočil ustavnih sodnikov.
Ko smo v začetku novembra pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča povprašali po njegovem stališču, nam je odgovoril: »Uklonilni zapor je nesorazmerno sredstvo za zagotavljanje plačevanja glob. V prvi polovici leta 2015 bomo na ministrstvu opravili analizo dosedanjega izvajanja sankcije in se na njeni podlagi odločili za morebitno spremembo zakonodaje,« je že tedaj napovedal minister Klemenčič.
