Če bi pisatelj Fran Milčinski še živel, bi lahko zgolj na pogorišču nekdanje Tovarne sladkorja Ormož (TSO) našel dovolj snovi za drugo zbirko humoresk Butalci. Spomnimo, tovarno so (v istem času kot Cankarjev dom in krško nuklearko) zgradili s sladkornim dinarjem, ki so ga z nakupom sladkorja zbirali vsi državljani. Potem so lastniki (država in kmečke zadruge) TSO prodali tujcem, ti pa so se leta 2007 s soglasjem takratne vlade odločili za zaprtje in rušenje tovarne, ker jim je Bruselj za to nerazumno dejanje ponudil vabljivo odškodnino: 36 milijonov evrov (in dodatnih 27 milijonov kmetom, ki so do tedaj pridelovali sladkorno peso). Za ta denar je moral lastnik z območja tovarne odstraniti vse, kar je bilo povezano s proizvodnjo sladkorja.
Kaj rušiti – dimnik ali silose?
Ko je to storil, mu je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačala obljubljeni evropski denar. Sledili so zapleti. Leta 2010 so prišli v Ormož evropski inšpektorji, povedali, da bi morali tam porušiti tudi oba silosa, in odšli. Leto kasneje so prišli slovenski kmetijski inšpektorji, povedali, da bi morali v Ormožu porušiti dimnik in skladišča (ne pa silosov), ter odšli. Agencija je zaradi neporušenega dimnika in skladišč zadržala izplačilo zadnjega dela varščine (10,6 milijona evrov), ki jo je lastnik TSO deponiral na banki. Zato je lastnik proti državi in banki vložil tožbo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Vmes je (decembra 2012) Bruselj Sloveniji napovedal 8,7 milijona evrov kazni zaradi neporušenih silosov.
TSO in kmetijsko ministrstvo (MKGP) sta se septembra letos v mediaciji sporazumela, da bo TSO namesto 10,9 plačal le 2,013 milijona evrov kazni. V nadaljevanju si je MKPG premislil in se odločil, da bo na ta znesek izterjal še 500.000 evrov obresti. O tem je včeraj tekla obravnava na sodišču, a ker sprti strani nista prišli skupaj, bo sodnica razpisala še eno. »Obresti ne bomo plačali. Če bo država vztrajala pri njih, jih bomo zahtevali tudi mi, saj od oktobra 2011 nismo mogli do denarja, deponiranega na banki,« nam je včeraj dejal likvidacijski upravitelj TSO Jurij Dogša.
Kdo bo plačal kazen Bruslju?
Po pravnomočnosti odločbe o tej kazni je sledil nov preobrat. MKGP je nedavno sprožil še en upravni postopek proti TSO. Tokrat zato, ker na območju nekdanje sladkorne tovarne niso porušili silosov. »Domnevamo, da želijo 8,7-milijonsko kazen, s katero grozi Bruselj, prevaliti na nas. Toda mi imamo sklep MKGP iz leta 2008 (takrat je bil minister Iztok Jarc, pod sklep pa se je podpisala državna sekretarka Branka Tome, op. p.), da silosa lahko ostaneta, če se bo v Ormožu nadaljevalo pakiranje sladkorja,« na novi »napad« MKGP odgovarja Dogša. In ker v ormoški pakirnici ves čas od zaprtja tovarne sladkor pakira nemško podjetje Pfeifer&Langen, je prepričan, da TSO ni zagrešil nobene napake.
Bodo torej tudi morebitno kazen za nepravilnosti pri zapiranju sladkorne tovarne plačali tisti, ki so tovarno zgradili – državljani? tat
