Vso to praznično vzdušje se pridno seli tudi na ceste, na parkirišča, v glave voznikov in voznic. Občutek hiperveselja, hiperpričakovanja, nato pa vsakodnevno soočenje s precej manj razveseljivo realnostjo – vse to ne bi smelo vplivati, da so vozniki za volanom bolj razposajeni, a tudi bolj depresivni. Če po nekih raziskavah prihaja obdobje, ko so skoki čez plot ravno zaradi teh kvazipraznikov in zabav bolj pogosti kot v ostalih enajstih mesecih leta, bi lahko rekli, da prihaja tudi obdobje, ko že tako malo manj uravnovešeni vozniki postanejo še bolj podobni sami sebi. V negativnem smislu seveda.
»Gremo na kuhanca v staro Ljubljano!« Vzklik, ki ga je že zdaj mogoče slišati marsikje, in ta en »kuhanc«, prevreto razredčeno vino s prekomerno dozo sladkorja (hej, kje je zdaj davek na sladke pijače?!), kakšnim klinčkom ter seveda zasoljeno ceno, saj mora namreč kuhar pošteno plačati za svojo stojnico, denar pa vemo, kje potem konča, je razlog, da v nekem čudnem stanju potencialni voznik zvrne še enega, dva, tri ali več. In potem skuša nekako prislalomirati domov. Ali v prvi jarek ali v prvo drevo ob cesti. In hvala bogu je ta zima bolj vse drugo kot zima, kajti v mrazu se prileže še kakšen dodaten kozarec, drsalnica na cesti pa je tudi eden od razlogov, zakaj imamo Slovenci na primer zelo dobro hokejsko reprezentanco. Ker drsamo in nadrsamo vedno in povsod.
Oglaševalski panoji ob cestah so tudi poglavje zase, narod marketinga, nakupov in potem jamranja, kam je šel denar, namreč potrebuje svojo dušno hrano. Ker je nekaj znižano, ceneje, ugodno… Res me zanima, koliko voznikov dejansko tudi opazi vse te vabljive plakate ob cesti, koliko si katerega od njih tudi zares zapomni in koliko jih zaradi njih takoj odhiti v trgovino. Mislim, da jih bolj opazijo potniki na mestnih avtobusih, ko se od enega do drugega rdečega semaforja cijazijo po kakšni mestni vpadnici in imajo pisan čas opazovati okolico. Kar je tudi prav; pa ne cijazenje, ampak da vozniki nimajo ravno preveč pozornosti usmerjene nekam ob cesto, saj jih veliko niti v prometu pred seboj ne zaznava, kaj se dogaja.
Zdaj je tako samo vprašanje časa, kdaj bo naše kraje zadel nov modni val – božična drevesa v avtomobilu. Da, na zadnji polici ali na armaturni plošči. In v slogu »čim večje, bolj me bodo opazili« lahko pričakujemo, da bodo te smrečice tudi vedno večje in da bodo vozniki na cesto videli še manj. Da o kakšni dodatni razsvetljavi v notranjosti vozila niti ne govorimo. A pustimo se presenetiti, mogoče slovenski vozni park še ni pripravljen na še to dodatno pošiljko kiča. Kot da ga že drugod ni dovolj, in to v času, ko o snegu govorimo lahko le v pretekliku. Ne, vzdušje še ni čisto pravo – in kdo ve, kaj je konec koncev bolje. Ker ga verjetno čez kozarec »kuhanca« vseeno ni.
