Minister za izobraževanje v prejšnji vladi Jernej Pikalo je konec lanskega leta imenoval medresorsko delovno skupino za ureditev statusa in delovanja slovenskih institucij na Dunaju. Pogodbo za pravno svetovanje pri tem projektu je ministrstvo sklenilo z odvetnikom z Dunaja Gabrielom Wuttijem, v oči pa bodejo datumi sklepanja in izvajanja omenjenega posla.

Vlada je namreč sklep, s katerim je ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dala soglasje za sklenitev podjemne pogodbe za pravno svetovanje na področju slovenskih institucij na Dunaju v višini do 18.000 evrov, sprejela 10. aprila letos. Iz računa, ki ga je avstrijski odvetnik izstavil ministrstvu, pa izhaja, da je določena dela pri tem svetovanju Wutti opravljal že dober mesec dni pred vladnim sklepom: 3. marca je študiral spis v tej zadevi, za kar je zaračunal dobra dva tisočaka, dva dni kasneje je vpogledal v knjigo firm in spis na sodišču, 6. marca se je udeležil seje delovne skupine, kar je skupaj s potjo stalo 900 evrov... »Očitno je, da se je MIZŠ z odvetnikom za svetovanje dogovoril ustno in šele kasneje vlado zaprosil za soglasje, pri čemer smo priče dvema kršitvama. Prva je, da so pogodbo sklenili ustno, čeprav morajo po zakonu o javnih financah to storiti pisno. Druga pa, da so jo sklenili pred pridobitvijo soglasja vlade, kar je prepovedano,« nam je dejal strokovnjak za upravno pravo Gorazd Perenič.

S tem pa »zapletov« z datumi še ni konec. MIZŠ je kasneje pisno pogodbo z Wuttijem vendarle sklenil. Vendar pa ta – kot so nam potrdili na ministrstvu – nosi datum 2. september letos. Kar pomeni, da je bila sklenjena dobre tri mesece kasneje, kot kaže datum na odvetnikovem računu za opravljeno storitev. Na računu v skupni višini skoraj 12 tisočakov namreč lahko preberemo, da je bil ta izdan 23. maja letos.

Perenič ocenjuje, da so po tem, ko so soglasje vlade vendarle dobili, odgovorni na ministrstvu očitno »pozabili, da je treba skleniti pisno pogodbo«, in so se na to spomnili šele, ko je odvetnik poslal račun – kar je po vsej verjetnosti storil že maja letos – in jih začel opominjati na plačilo. Da bi zadevo uredili, so – tako Perenič – sklenili pogodbo, ki je več kot očitno veljala za nazaj, in uradno prikazali, da so račun prejeli šele po sklenitvi pogodbe (na MIZŠ namreč kot datum prejema računa navajajo 8. september, plačali pa so ga čez mesec dni). »A videti, da je avstrijski odvetnik ravnal odgovorno in ni hotel potvarjati datumov na računu, zato so nepravilnosti ministrstva na dlani,« ocenjuje Perenič, ki se ob tem tudi sprašuje, ali je, ker so zadevo urejali za nazaj, račun sploh izdan v skladu s pogodbo. »Tudi pri odobritvi izplačila je MIZŠ po vsej verjetnosti spet kršil zakon o javnih financah, saj vnaprej izdan račun ne more biti v skladu s kasneje sklenjeno pogodbo.«

Po Pereničevem mnenju izpeljava omenjenega posla kaže, da so bili odgovorni na ministrstvu zelo malomarni ali pa ne poznajo niti osnov predpisov o javnem naročanju in javnih financah. »Vse so se dogovorili mimo pravil,« poudarja nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki se tudi čudi, da nista reagirala niti notranja revizija na MIZŠ niti ministrstvo za finance, ki vodi enotno računovodstvo za vse državne organe.

Po navedbah MIZŠ je bil odgovoren za izvedbo postopka in skrbnik pogodbe za pravno svetovanje na področju slovenskih institucij na Dunaju generalni sekretar na ministrstvu v mandatu prejšnje vlade Gregor Kos. Kosa je sedanja ministrica Stanka Setnikar Cankar kmalu po prihodu na ministrstvo razrešila z mesta generalnega sekretarja in na MIZŠ ni več zaposlen. Očitno pa odgovornih v tem poslu kakšne kazni ne bodo doletele. Na ministrstvu so nam sicer zagotovili, da bo ministrica Setnikar-Cankarjeva zadevo preučila, Perenič pa opozarja na nedoslednost v zakonodaji. Zakon o javnih financah namreč sankcionira bistveno manjše grehe, kot so si ga privoščili na MIZŠ. Če je na primer v pogodbi naveden prekratek rok plačila, je to opredeljeno kot prekršek, če pogodba sploh ni bila sklenjena oziroma je bila sklenjena za nazaj, pa to ni opredeljeno niti kot hujša niti kot lažja kršitev, ki bi bila kaznovana z globo.