Onesnaženje zraka in izpusti toplogrednih plinov iz industrijskih obratov so Evropo v letu 2012 stali med 59 in 189 milijard evrov, kaže poročilo. Zgornja meja ocene odgovarja bruto domačemu proizvodu (BDP) Finske in polovici BDP Poljske.
Med 30 najbolj škodljivimi obrati je 26 elektrarn
V obdobju od 2008 do 2012 je ocenjen povzročeni strošek od 329 milijard do 1053 milijard evrov.
Poročilo je med posledicami onesnaženja zraka upoštevalo različne učinke, od zgodnjih smrti, stroškov zdravljenja različnih bolezni, izgubljenih delovnih dni, težav z zdravjem, poškodb na zgradbah do nižje kmetijske proizvodnje.
Poročilo tudi izpostavlja najbolj škodljive obrate v Evropi in stroške, ki jih ti povzročijo v vsaki državi. Med 30 najbolj škodljivimi obrati je 26 elektrarn, ki jih večinoma poganjata premog ali lignit, največ pa se jih nahaja v Nemčiji in vzhodni Evropi.
»Medtem ko imamo vsi koristi od industrije in ustvarjene elektrike, analiza kaže, da tehnologije, ki jih uporabljajo ti obrati, ustvarjajo skrite stroške za naše zdravje in okolje. Industrija je pri tem le del slike - pomembno se je zavedati, da tudi drugi sektorji, še posebej promet in kmetijstvo, prav tako prispevajo k slabi kakovosti zraka,« je ugotovitve komentiral izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx.
50 odstotkov škode povzročilo le 147 obratov
Agencija je v svojem poročilu preučila delovanje 14.325 obratov v obdobju od 2008 do 2012. Pri tem je ugotovila, da je 50 odstotkov škode povzročilo le 147 obratov. Tri četrtine vse škode je povzročilo delovanje 568 obratov, kar je štiri odstotke vseh vključenih.
Raziskovalci ob tem opozarjajo, da se regulatorni ukrepi vseeno ne bi smeli nanašati le na velike obrate. Tudi manjši namreč lahko napravijo veliko škode v lokalnem okolju, so jasni.
Nastali stroški za zdravje in okolje so se v petletnem obravnavanem obdobju zniževali, predvsem zaradi vse nižjih izpustov ogljikovega dioksida. To je delno posledica vplivov zakonodaje in izboljšanja njihovega delovanja, rezultat pa je mogoče pripisati tudi recesiji v Evropi, ki je zmanjšala obseg industrijske aktivnosti.
Od 30 najbolj škodljivih obratov jih je osem lociranih v Nemčiji, šest na Poljskem, štirje v Romuniji, po trije v Bolgariji in v Veliki Britaniji, dva v Grčiji, po enega pa imajo Češka, Estonija, Italija in Slovaška. Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da ti podatki ne upoštevajo učinkovitosti - v nekaterih primerih so lahko večji obrati bolj učinkoviti od manjših, čeprav absolutno gledano proizvajajo več izpustov.
Največ »umazanih« obratov v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in na Poljskem
V absolutnih številkah k onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo Nemčija, Poljska, Velika Britanija, Francija in Italija, ki imajo več velikih »umazanih« obratov. Se pa ta vrstni red spremeni, če raziskovalci primerjajo povzročeno onesnaženje z bruto domačim proizvodom nacionalnih gospodarstev. V tej primerjavi namreč izstopajo države vzhodne Evrope - Bolgarija, Romunija, Estonija in Poljska, še izpostavlja EEA.
Med slovenskimi obrati jih je bilo v raziskavo vključenih 56. Daleč največji onesnaževalec pri nas je Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki je v petih letih od 2008 do 2012 po oceni agencije povzročila stroške za zdravje in okolje v višini od 763 milijonov do 1,89 milijarde evrov.
Sledijo Termoelektrarna Trbovlje (Tet) s povzročeno škodo od 188 do 496 milijonov evrov, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana s povzročenimi stroški od 113 do 257 milijonov evrov, Salonit Anhovo z od 67 milijonov do 148 milijonov evrov stroškov in kidričevski Talum, ki je za zdravje in okolje v petletnem obdobju po oceni agencije povzročil od 44 milijonov do 123 milijonov evrov škode.
