Strah pred maščevanjem
Vse skupaj kaže, da se je tako imenovani anonimni telefon, na katerega lahko ljudje že več kot 17 let sporočajo podatke o domnevnih nezakonitostih, dobro prijel. Na policiji so namreč brezplačno anonimno telefonsko številko 080 1200 uvedli zdaj že davnega aprila leta 1997, ko so v želji, da bi izboljšali sodelovanje z občani in seveda tudi svojo učinkovitost, na operativno-komunikacijskem centru v Ljubljani »odprli« omenjeni telefon, ki je začel delovati pod sloganom »Skupaj proti kriminalu, ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni«. Razlog za uvedbo posebne telefonske številke je poleg tega tičal v ugotovitvi, da žrtve in oškodovanci ne prijavljajo vseh kriminalnih in nasilnih dogodkov, pa tudi priče policiji ali sodišču velikokrat niso pripravljene povedati določenih podatkov. Najpogostejši vzrok za takšno »temno polje« naj bi bil strah pred maščevanjem storilca ali sorodnikov ter strah pred odvetniki ali pa dolgotrajnimi sodnimi postopki.
Zato niti ne preseneča, da se je ideja prijela, saj se je izkazalo, da policija na ta način dobi tudi mnogo koristnih informacij, medtem ko lahko tisti, ki jih posredujejo, ostanejo anonimni in se na tak način tudi osebno ne vpletajo v tuj problem. Tako so anonimni telefon kasneje razširili na območje celotne države, danes pa deluje v okviru operativno-komunikacijskega centra na Generalni policijski upravi (GPU).
Na policiji pravijo, da jim s pomočjo anonimnih prijav večkrat uspe razvozlati kak primer, čeprav tovrstni podatki še večkrat predstavljajo predvsem kamenček v mozaiku neke zgodbe, seveda pa se včasih zgodi, da si s temi podatki ne morejo prav nič pomagati, ker se izkažejo za nekoristne in neuporabne. Zanimivo je, da gre v precejšnjem delu prijav za tekoče dogodke, ki terjajo takojšnjo rešitev, saj je šlo denimo lani v več kot 40 odstotkih klicev za takšne informacije, da so morali o njih takoj obvestiti pristojne policijske enote. »Gre za primere, ko policijski inšpektor na podlagi anonimnega obvestila ugotovi, da so zbrane informacije take narave, da bi lahko s takojšnjim obveščanjem krajevno pristojne enote preprečili kaznivo dejanje, prijeli storilca, zavarovali dokaze ali pridobili koristne podatke za nadaljnje delo,« pomembnost precejšnjega dela na ta način zbranih informacij predstavlja Drago Menegalija z GPU.
Koristne tudi anonimne e-prijave
V zadnjih desetih letih sicer na policiji v povprečju prejmejo nekje med 500 in 700 klici na leto, kot že rečeno, pa je bilo lani daleč največ anonimnih prijav povezanih s primeri s področja mamil (232 klicev oziroma kar 34 odstotkov vseh) in premoženjskih deliktov (118 klicev oziroma več kot 17 odstotkov). Pri mamilih je šlo največkrat za ulično preprodajo droge in prevoz prepovedanih omamnih snovi z avtomobilom, medtem ko so veliko prijav v zvezi z gojenjem marihuane anonimni prijavitelji policiji posredovali z e-prijavo (dostopno na spletni strani policije). Med premoženjskimi delikti po drugi strani je bilo največ tatvin in vlomov ter poškodovanj tuje lastnine. Glede na pogostost nasilja v družini je morda malce presenetljivo, da klicev zaradi nasilja za štirimi stenami ni še več, saj so lani policisti po telefonu prejeli »le« 33 anonimnih prijav. A se očitno tudi v teh primerih vse več ljudi odloča za uporabo že omenjene anonimne e-prijave, ki jih je bilo lani skoraj trikrat toliko kot telefonskih klicev.
Neuradno smo izvedeli še, da mnogo anonimnih klicateljev policiste obvešča tudi o svojih opažanjih v prometu, predvsem o prometnih prekrških ali o domnevni vožnji pod vplivom alkohola, ki jo običajno izdaja nezanesljiva vožnja. Večkrat pa jih obveščajo tudi o nevarnem prehitevanju, ki lahko seveda hitro pripelje do prometne nesreče, vendar pri tem policisti pogosto naletijo na težave – saj ni dovolj, da domnevno nevarnega voznika možje v modrem kasneje ustavijo na cesti, ampak bi morali prijavitelji o njihovi vožnji tudi pričati, pa si tega dostikrat ne želijo, zato imajo policisti v teh primerih zvezane roke.
