Medtem ko je gradnja plinovoda Južni tok zaradi zaostrenih odnosov med EU in Rusijo pod vprašajem, se pri nas v zakulisju vodijo boji za obvladovanje milijardo evrov vrednega slovenskega dela projekta.
Tega pri nas vodi družba Plinovodi, ki je v izključni lasti Geoplina, ta pa ima pomembno vlogo tudi pri imenovanju njenega nadzornega sveta. A vse kaže, da v njem ne bo več predstavnika države. Po naših podatkih je namreč Geoplin pred dnevi predlagal odpoklic Danijela Levičarja, sicer vodje direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo. Namesto njega želi uprava Geoplina, ki jo vodi Boštjan Napast, v nadzorni svet Plinovodov imenovati Sašo Ivana Geržino, predsednika Društva Slovenija Rusija. O zamenjavi bo imel zadnjo besedo nadzorni svet Geoplina. Temu predseduje Andrej Ribič, ki Napastovemu predlogu po neuradnih informacijah ni naklonjen. Enakega mnenja naj bi bili tudi na Slovenskem državnem holdingu (SDH).
V Geoplinu poudarjajo, da gre zgolj za »uskladitev sestave nadzornega sveta Plinovodov s spremembami zakona, ki ureja energetiko«. Kot je znano, je agencija za energijo že spomladi ugotovila, da so pri presoji ustreznosti padli vsi dotedanji člani nadzornega sveta Plinovodov, ki v njem predstavljajo kapital. Napast in član uprave Geoplina Alojz Stana zato, ker prihajata iz vrst edinega lastnika Plinovodov, česar zakon eksplicitno ne dovoljuje. Levičarja in člana uprave Petrola Roka Vodnika pa naj bi odnesla navzkrižna lastniška povezanost Petrola in države z Geoplinom. A zakon ima še eno zanimivo določbo. Sedenje v nadzornem svetu Plinovodov namreč dovoljuje največ dvema članoma, ki nista prestala presoje. Ker je Geoplin že pred časom iz nadzornega sveta »umaknil« Stano in ga zamenjal z nekdanjim predsednikom uprave Slovenske industrije jekla (SIJ) Tiborjem Šimonko, je tako ostajalo odprto vprašanje, koga bodo v Geoplinu še žrtvovali, da bodo zadostili zakonskim pogojem.
Med sabo, Vodnikom in Levičarjem je tako Napast izbral – slednjega. A pri tem je trčil ob dve težavi. Prva je povezana z dejstvom, da je Levičar v nadzornem svetu edini predstavnik države. Njegov umik bi pomenil, da bi država ostala brez neposrednega vpogleda v poslovanje Plinovodov. To bi bilo nenavadno ob dejstvu, da Plinovodi upravljajo domače plinovodno omrežje in vodijo projekt Južni tok, ki temelji na meddržavnem sporazumu med Slovenijo in Rusijo. Drugi vidik Levičarjeve zamenjave je povezan z njegovim naslednikom. Naključno ali ne, je namreč Geržina podpredsednik DeSUS, ene od treh strank aktualne vladne koalicije. Tudi zato je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati tudi razlage, da si je Napast z imenovanjem Geržine želel pokriti hrbet pri morebitnem poizkusu njegove zamenjave.
Ta je sicer za zdaj malo verjetna, saj bi ji skoraj zagotovo nasprotovali v Petrolu, ki ima v nadzornem svetu Geoplina dva od šestih predstavnikov. Kdaj bodo nadzorniki Geoplina odločali o spremembah v nadzornem svetu Plinovodov, ni znano, saj Ribič za pojasnila ni bil dosegljiv.
