Da je za tradicijo in modernizacijo najbolje, da naprej stopata z roko v roki, nam sporoča tudi plošča tandema Xylouris White. Lutnjo igra George Xylouris, čigar stric Nikos Xylouris je »arhangel s Krete«. Nič manjša grška glasbena ikona ni njegov oče Antonis Xylouris - Psarandonis, eden izmed preroditeljev grške tradicionalne folk glasbe. Brez družinske tradicije zagotovo ne bi nastal tako subtilen album, kot je Goats, ki ga je George posnel z bobnarjem avstralskih Dirty Three Jimom Whitom. Ko se seznanimo z glasbeno predzgodbo družine Xylouris, pridobi plošča simboliko. V letih, ko je George igral lutnjo v očetovi zasedbi, je bil namreč vedno v podrejeni vlogi ritem glasbenika, ki je spremljal očeta na liri, ta pa mu ni pustil stopiti v ospredje in se izraziti. Z Whitom je pokazal seniorju, da je tudi lutnja lahko vodilni instrument. Tolkala so sicer v ozadju, še zdaleč pa niso v podrejeni vlogi. Pretanjeno mletje poudarja in bogati zvočno sliko mehkočutne glasbe, ki se izvija iz grške folk tradicije, a ji ves čas ostaja zvesta. Tandem pusti na plošči še prostora tako za virtuoznost kot za presnavljanje v nove dimenzije.
Ustvarjalni preskok je z novo, četrto studijsko ploščo Panontikon naredila najbolj vroča banda iz Beltincev, ŠKM banda. Ni se izneverila strasti po raziskovanju in odpiranju novih obzorij, kamor je segla s potezo, da so utrjenemu klasičnemu instrumentariju kitar, basa in bobnov dodali še bendžo, ukulele, kalimbe in ksilofon. Njihov akustični zven je prispeval k regeneriranju barvitih elektro-akustičnih instrumentalov, s katerimi so se odmaknili od postrockovskih izbruhov in odplavali v jazz folk rock fuzijo. V večslojnih panoramah se razgrne užitek raziskujočega in intuitivnega igranja, kar druži to ploščo z zgoraj omenjenima.
