Dolgoletni umetniški vodja in hkrati direktor javnega zavoda Festival Ljubljana Darko Brlek se je znašel pod drobnogledom vrste nadzornih institucij in organov. Nepotizem, klientelizem, osebno okoriščanje... To je nekaj očitkov na račun Brlekovega vodenja javnega zavoda, kjer pa vse kritike zavračajo.
Pripisujejo jih anonimkam, ki da so se pojavile po izredni odpovedi eni od delavk zavoda. A glede na to, da so v Festivalu Ljubljana za pravno mnenje o določenih domnevno spornih praksah direktorja zaprosili celo odvetniško pisarno Čeferin, očitki očitno le niso izviti iz trte. Določena vprašanja so med drugim vzbudila zanimanje nadzornega odbora ljubljanske občine. Zato je župan Zoran Janković službi občine za notranjo revizijo naročil pregled Festivala Ljubljana. Ta je odkrila vrsto vprašljivih poslov, a odgovora na vprašanje, ali je Brlekovo početje nezakonito ali ne, ki naj bi ga pričakoval nadzorni odbor, ni dala.
Domnevne nepravilnosti pri vodenju Festivala Ljubljana je obravnavala tudi komisija za preprečevanje korupcije. Pojasnili so nam, da so ugotovili, da direktor javnega zavoda ni funkcionar in da zanj določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne veljajo, prijavo pa so odstopili inšpektoratu za delo, finančni upravi in policijski upravi Ljubljana. V slednji na vprašanja, ki se nanašajo na konkretno fizično osebo, ne odgovarjajo, dodajajo pa, da vse prijave preverijo in o ugotovitvah obvestijo tožilstvo. Nadzor nad Festivalom Ljubljana so potrdili tudi na inšpektoratu za delo, in sicer tako s področja varnosti in zdravja pri delu kot s področja delovnih razmerij (glede delovnega časa in sklepanja pogodb civilnega prava).
Na službeno pot po postranski zaslužek
Seznam očitkov Brlekovemu delu je dolg, nanaša pa se na vse od zaposlovanja družinskih članov, o čemer mediji poročajo že dlje časa, do izkoriščanja službenih poti za postranski zaslužek. Brlek, sicer klarinetist, je kot vodja Festivala Ljubljana veliko na poti, vendar službena potovanja vedno le niso povsem službene narave. Iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da dnevi uradno službenih potovanj pogosto sovpadejo z njegovimi osebnimi nastopi. Iz dokumentov izhaja, da je lani v okviru službenih potovanj med drugim nastopal v Sočiju, Budimpešti, v okviru službene napotitve v Vilno in naprej v Bagdad naj bi najprej nastopil v glavnem mestu Litve, nato pa čez dva dni še v Iraku. Dva nastopa v štirih dneh službenega potovanja sta mu že mesec kasneje uspela tudi na Portugalskem in v Franciji.
Sredi junija letos je Brlek dobil pravno mnenje, ki pravi, da za svoje zasebne nastope soglasja sveta zavoda ne potrebuje, saj njegovo umetniško nastopanje ne predstavlja konkurence dejavnosti zavoda, ki ga vodi, in ne sodi v njegov opis del in nalog. V službi za notranjo revizijo so kljub temu opozorili, da obstaja možnost navzkrižja interesov med različnimi Brlekovimi funkcijami. Kot umetniški vodja zavoda namreč odloča o najemu dejavnosti, ki jih na drugi strani sam kot fizična oseba pridobitno izvaja. Svetu zavoda, ki ga vodi Jadranka Dakić, so zato predlagali, naj odloči, ali s tem soglaša ali ne.
Ob tem se pojavi še vprašanje, kdo Darku Brleku na teh potovanjih krije stroške, kot so različne vozovnice in stroški nastanitev. Če jih ne plača organizator, mu jih po trditvah naših virov plača Festival Ljubljana. Tam pravijo nekoliko drugače. Potrdili so, da je direktor zavoda na petnajstih službenih potovanjih v letih 2013 in 2014 nastopal kot klarinetist, »vendar so del teh službenih poti krili donatorji ali direktor sam«. Po ugotovitvah revizije je na omenjenih petnajstih službenih poteh strošek Festivala Ljubljana znašal nekaj manj kot 7300 evrov, donatorji so prispevali nekaj več kot 3400, »direktor pa je zavodu vrnil stroške, ki niso bili del službene poti v višini 4667,54 evra«. A Brlek, čigar mesečna bruto plača znaša okoli 3200 evrov, je povračilo s strani zavoda plačanih zasebnih izdatkov po ugotovitvah revizije poravnal »veliko kasneje, kot so dejansko nastali«. Stroške, nastale med julijem in oktobrom lani v višini nekaj manj kot 1800 evrov, je poravnal šele letos. »Z obvladovanjem tveganj kreativnega računovodenja se bomo ukvarjali pri redni notranji reviziji v letu 2014,« so ob tem napovedali revizorji. Ob zapisanem ne preseneča, da so svetu zavoda predlagali, naj v prihodnje oni odobravajo vse potne naloge direktorju. Priporočili so jim še, da natančno določijo pooblastila in odgovornosti pri pripravi, odobritvi in nadzoru knjigovodskih listin, povezanih s poslovnimi karticami (letna poraba na bančnih karticah znaša okoli 20.000 evrov) in službenimi potmi direktorja.
V Ljubljani jim plačuje, v tujini z njimi nastopa
A služenje honorarjev v okviru službenih poti niso edini očitek ob Brlekovih glasbenih nastopih. Na teh se namreč pogosto pojavlja s posamezniki, ki so hkrati nastopajoči na Festivalih Ljubljana ali pa so posredniki oziroma agenti za nastopajoče na festivalu. V službi za revizijo se strinjajo, da se s tem ustvarja vtis, da direktor zavoda ni nepristranski pri odločanju o nastopajočih, se pa hkrati strinjajo tudi, da je število vrhunskih umetnikov omejeno. Svetu zavoda so predlagali, da v primeru, ko funkcija direktorja in umetniškega vodje ni ločena, načrtovanje in izvedbo programa podrobno nadzira. Z ločitvijo obeh funkcij so se v službi za revizijo podrobneje ukvarjali in mestni občini predlagali, da funkcijo direktorja loči od funkcije umetniškega vodje.
Koliko je Festival Ljubljana v zadnjih letih namenil za plačilo posrednikom oziroma agentom, Brlek ni pojasnil. Povedal je zgolj, da imajo sklenjene pogodbe za nastope z različnimi agenturami, ki zastopajo nastopajoče. Zneskov, ki jih agenture prejemajo za posredovanje umetnikov, pa da ne poznajo. Letno zavod okoli dva milijona evrov nameni za stroške, ki v letnih poročilih niso natančno razčlenjeni, ampak so opredeljeni zgolj kot »druge storitve«. Kot izhaja iz pojasnil v letnem poročilu, so med temi tudi honorarji posrednikom za organizacijo predstav, poleg tega pa še stroški, povezani z organizacijo predstav, uporabo avtorskih pravic, uglasitvijo inštrumentov, varnostnimi zaporami, hotelskimi storitvami in pogostitvami. Naj omenimo, da se je število prireditev od leta 2010 zmanjšalo za več kot polovico, število nastopajočih pa se je obenem zvišalo za 40 odstotkov, na 3500.
Kljub navedenemu v Festivalu Ljubljana zatrjujejo, da izredna revizija ni ugotovila nepravilnosti pri poslovanju in delovanju zavoda ter njegovega direktorja Darka Brleka. Priporočila, ki jih je revizija izdala, naj bi že upoštevali.
