Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik, nekdanji vodja projekta Blok 6 Bojan Brešar, dolgoletni »stric iz ozadja« slovenske energetike Peter Kotar, njegov sin Boštjan Kotar, vodja sektorja za tehniko in vzdrževanje v TEŠ Jože Lenart, vodja splošnega sektorja TEŠ Miran Leban, prokurist Kotarjevega podjetja CEE Jožef Dermol in uslužbenec tega podjetja Darko Weiss.
To so po naših podatkih osumljeni slovenski državljani iz kazenske ovadbe v zadevi TEŠ 6, ki so jo kriminalisti v ponedeljek vložili na specializirano državno tožilstvo. Informacij o tem, kdo so osumljenci v štiri leta trajajočem predkazenskem postopku, včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti. Na policiji so potrdili le, da so med njimi štiri nekdanje ali sedanje odgovorne osebe v TEŠ.
Med osumljenimi v zadevi TEŠ6 sta tudi dva državljana Avstrije oziroma Francije. Gre za osebi, zaposleni v Alstomu, dobavitelju tehnološke opreme za projekt TEŠ6.
Rotnik osumljen dvojne zlorabe položaja
Gre za novo poglavje v zgodbi o največji energetski naložbi v zgodovini samostojne Slovenije. To dokončno razkriva tesno vpetost Petra Kotarja, lastnika podjetja CEE, ki je sodelovalo pri vseh fazah projekta TEŠ6, v posle elektrarne. Hkrati odpira tudi vprašanje, ali bi lahko v TEŠ proti Alstomu čez čas vložili zahtevek za povračilo škode.
Ovadba se nanaša na tri posle, povezane s TEŠ med letoma 2006 in 2009, ko je družbo vodil Rotnik. Prvi in najpomembnejši je dogovor o dobavi tehnološke opreme za projekt TEŠ6. Po ugotovitvah kriminalistov so v TEŠ javno naročilo pri tem poslu »vodili na ekonomsko neupravičen način«. Zaradi tega je skupna vrednost pogodbe z Alstomom, ki naj bi mu v TEŠ dajali prednosti že med samim razpisom, »nesorazmerno in neupravičeno zrasla« s prvotnih 654 milijonov na dobro milijardo evrov. Rotniku naj bi kriminalisti pri tem poslu očitali zlorabo položaja, štirim članom dveh strokovnih komisij TEŠ (Lenartu, Lebanu, Dermolu in Weissu) pa pomoč pri tem kaznivem dejanju. Pri tem naj bi Alstom pridobil za skoraj 285 milijonov evrov neupravičene premoženjske koristi. V ta znesek so kriminalisti zajeli: izločitev montaže iz glavne pogodbe z Alstomom; eskalacijsko klavzulo, ki je tveganja, povezana z rastjo cen materialov, v celoti prenesla na TEŠ; plačilo 25 milijonov evrov rezervacije, ki je Alstom iz še vedno neznanega razloga ni vključil v končno ceno projekta.
Sporni dodatek iz Lahovnikovega ministrovanja
To mu je omogočil dodatek k pogodbi, ki sta ga TEŠ in Alstom podpisala oktobra 2009. Takrat je ministrstvo za gospodarstvo, ki je bilo pristojno za energetiko, vodil Matej Lahovnik. »Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (vodil ga je Franc Žerdin, op.a.) mi je zagotovil, da Alstom v Sloveniji nima posrednika,« je novinarje dva meseca pozneje prepričeval Lahovnik. A vse bolj postaja jasno, da ni bilo tako. Prav s posrednikom je namreč povezan drugi posel iz ovadbe. Gre za domnevno fiktivno svetovanje, za katero je švicarska družba iz koncerna Alstom plačala tri milijone evrov Kotarjevemu podjetju Sol Intercontinental. To podjetje naj bi že leta 2007, torej še pred podpisom pogodbe z Alstomom, v Švico poslalo štiri lažne račune, zaradi česar so kriminalisti Petra Kotarja ovadili zaradi suma ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Tretji posel iz ovadbe je povezan z 2,5 milijona evrov vredno obnovo kotla v bloku 5. Tudi pri tem je imel pomembno vlogo Kotar. Posredovanje, prikrito z domnevno fiktivnimi svetovalnimi pogodbami, naj bi podjetju Sol Intercontinental prineslo provizijo 365.000 evrov. S tem naj bi Rotnik ob pomoči Kotarja zlorabil svoj položaj.
Pod drobnogledom tudi odobritev poroštev za TEŠ6?
Omenjena ovadba je le vrh ledene gore postopkov, ki jih pristojni organi vodijo v povezavi s TEŠ. Specializirano državno tožilstvo že od leta 2012 vodi predkazenski postopek v povezavi z davčnim pregledom TEŠ, ki je pri nakupih računalniške opreme odkril poslovanje prek tako imenovanih missing traderjev (podjetij za odbijanje vstopnega DDV). Policija in tožilstvo sta pred časom prejela tudi ugotovitve evropskega urada za boj proti prevaram (Olaf). Iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) so pristojnim organom poslali tudi ugotovitve revizije več poslov v TEŠ, ki jo je opravil Pricewaterhouse Coopers (PWC). Rotnik in Kotar sta že nekaj časa tudi pod drobnogledom finančne uprave (Furs). »Preiskave še potekajo, pridobivamo tudi dodatne listine. Iščemo sledi za finančnimi tokovi iz vrst dobavitelja (Alstoma, op.a.), s čimer želimo ugotoviti, kdo so dejanski prejemniki tega denarja,« je včeraj dejal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damjan Turk.
Kriminalisti so po naših informacijah začeli preiskovati tudi okoliščine odobritve 440 milijonov evrov državnih poroštev za projekt TEŠ6. Pri tem naj bi jih zanimalo, zakaj so jih na ministrstvu za finance v času, ko ga je vodil Janez Šušteršič, odobrili, ne da bi zanje rezervirali prostor v proračunu. Prav tako, kako je mogoče, da se je projekt za skoraj 150 milijonov evrov podražil le nekaj mesecev po tistem, ko so v TEŠ državi zagotovili, da njegova vrednost ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, kar je bil eden od pogojev za odobritev poroštev.
Ovadba – adut TEŠ v pogovorih z Alstomom?
Ena od ključnih dodanih vrednosti ovadbe, ki so jo na policiji spisali s pomočjo pravosodnih in varnostnih organov iz šestih držav (Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Švice in Francije), je povezana z nadaljnjimi pogovori v trikotniku HSE–TEŠ–Alstom. Jasno je namreč postalo, da bodo pristojni organi v postopkih zoper odgovorne v TEŠ dokazovali tudi obstoj protipravne premoženjske koristi. Turk tako včeraj ni izključil možnosti, da bo policija v nadaljevanju preiskave ovadila tudi pravno osebo Alstom.
To bi bila dobra novica tudi za finančno izčrpani TEŠ. Tam bi se jim s tem odprli dve možnosti: ali da jih sodišče v primeru, če bo tožilstvo vložilo obtožnico, ob razsodbi napoti na pot odškodninske pravde ali da vzporedno s kazenskim postopkom vloži odškodninski zahtevek proti Alstomu. V vsakem primeru bi lahko TEŠ to karto unovčil tudi v morebitnih nadaljnjih pogovorih o dokončanju projekta, ki jih je zaradi ugodne pogodbe več let narekoval Alstom.
Primož Cirman
