Omenjena prleška občina je v minulih letih vložila dobrih 14 milijonov občinskih in evropskih evrov v optično širokopasovno omrežje. Nato so mnogi občani sprožili postopke, da bi končno dobili dostop do hitrega interneta. Finančni pogoji, ki pa jih je postavila občina, so jih osupnili.
»Občina najprej pričakuje podpis brezplačne služnosti, čeprav je tista služnost, ki je v javno korist, praviloma odplačna služnost in lastniku nepremičnine pripada odškodnina. Občina poleg tega krajanu naloži notarske stroške overitve pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo, kar skupno nanese približno 95 evrov,« je ogorčen Danilo Kosi iz Litmerka pri Ormožu. To še ni vse: čeprav je omrežje zgrajeno tudi z evropskimi sredstvi, občina terja plačilo 150 evrov priključnine. V številnih drugih občinah, ki so si na podoben način napeljale širokopasovno omrežje, tega stroška ne zaračunavajo občanom.
Deprivilegiranosti s tem ni konec. »Ko sem zbiral ponudbe pri ponudnikih internetnih storitev, sem ugotovil, da je Teleingova mesečna naročnina v občinskem sistemu dražja od tiste, ki jo ponujajo v svojih omrežjih,« nam je razložil Kosi. Ponudnik Teleing v svojem omrežju ponuja kar šest evrov cenejšo naročnino kot v občinskem omrežju. »Kdo se iz nas dela norca? Ponudniki storitev ali vodstvo občine Ormož?« je ogorčen Kosi. Navsezadnje opozarja še na nenavadnost, da nekaterih krajanov niso vključili v projekt. Če se hočejo zdaj naknadno priključiti v omrežje, si morajo sami zgraditi optični priključek, kar jih stane tudi do tisoč evrov.
Župan se izgovarja na občinske svetnike
Pojasnila smo najprej terjali v ormoškem županstvu. »Občina nikogar ne sili v podpis služnosti. To je vsekakor svobodna volja vsakega posameznika,« nam je uvodoma sporočila Mateja Serec, vodja urada župana Alojza Soka. Sklepe o tem, da morajo občani plačati stroške notarja in priključnine je sprejel občinski svet. »Ocenil je, da naj bi ti stroški bili participacija in solidarnost do tistih, ki omrežje še pričakujejo. Razen kakšnega posameznika, temu nihče ni egoistično nasprotoval,« je zapisala in opozorila, da je v projektu sodeloval tudi zasebni vlagatelj. Omrežje ima zdaj 2543 priključkov. Zasedenih je 1546.
Višje cene so posledica višjih stroškov, ki jih imajo zaradi najema občinskega omrežja, je zneske na njihovih položnicah utemeljil direktor Teleinga Janez Smolkovič. Po njegovih besedah morajo upravljalcu občinskega širokopasovnega omrežja za vsakega naročnika mesečno plačevati tudi za najem para optičnih vlaken od funkcijske lokacije do priključne točke na objektu naročnika.
V Telekomu Slovenije poudarjajo, da 150-evrske priključnine ne zaračunavajo oni, temveč občina. »Zato smo se odločili, da bomo novim uporabnikom, ki se bodo do konca letošnjega leta odločili za storitve SiOL, omenjeni strošek poravnali mi. Občinsko pristojbino tako poravnamo vsem naročnikom, ki sklenejo naročniško razmerje za storitve SiOL za 24 mesecev,« je zapisala Nataša Osolnik iz Telekomove služba za odnose z javnostmi.
»Ormoško omrežje je izjema,« pravi Barbara Mazzoni iz podjetja Amis. Občina namreč zaračunava priključnino ne glede na to, katerega operaterja izbere uporabnik. Svojim naročnikom zato Amis omogoča, da bodisi izberejo subvencioniranje naročnine ob vezavi naročniškega razmerja ali poplačilo občinske priključnine.
Država hoče denar nazaj
Ormoški širokopasovni projekt pa je sporen tudi zaradi drugega razloga. Konzorcij občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je namreč spomladi doletela tožba ministrstva za šolstvo, v kateri terja vračilo 1,8 milijona evropskih evrov, porabljenih za izgradnjo optičnega omrežja. Slovenski in evropski revizorji so namreč ugotovili, da so občine z občutnim povečanjem javnega naročila za gradnjo kršile zakonodajo.
Občine prelagajo odgovornost na ministrstvo, ker je med razpisom spremenilo pravila, zato so zoper poročilo slovenskih revizorjev že vložile upravni spor. »Občina Ormož je pooblastila odvetniško pisarno, ki vodi postopek v zvezi z tožbo,« so nam sporočili v županstvu. »Junija je bil podan ugovor zoper sklep o izvršbi, septembra pa so odvetniki podali izjavo o prenosu krajevne pristojnosti,« so še razložili.
