Najceneje se bodo tudi v prihajajoči kurilni sezoni greli tisti, ki bodo za ogrevanje svojega doma uporabljali drva ali sekance. Čeprav se je rast cen vseh energentov letos rahlo umirila, gospodinjstva še naprej s kurilnega olja prehajajo na ogrevanje z lesnimi gorivi. Stroške ogrevanja znižujejo tudi z učinkovito rabo energije, uporabo obnovljivih virov in zmanjševanjem potratnega vedenja, ki so se že dobro usedli v ušesa uporabnikov, ugotavlja neodvisni energetski svetovalec Matjaž Valenčič. Toda hkrati tako kot drugi strokovnjaki opaža, da vse več stanovalcev celo pretirano in nepravilno varčuje z energijo.
Tako se nekateri menjave energenta po besedah energetskega svetovalca javne mreže Ensvet Matjaža Malovrha lotijo polovičarsko in recimo nov peletni gorilnik dogradijo na star kotel. »Mnogi so potem razočarani, ker prihranki niso tako veliki, kot so pričakovali. A če je ukrep polovičen, je tudi uspeh polovičen.« Čeprav po njegovih izkušnjah vsaj predelavo gospodinjstva prepustijo inštalaterjem, Valenčič opozarja, da se dogaja tudi nestrokovna samogradnja. »Pri improviziranih ogrevanjih pa se prevečkrat pojavijo tragične nesreče. Ne le dimniški požari, tudi požari stavb in zadušitev z monoksidom so posledica slabo zgrajenih, vzdrževanih in uporabljenih kurilnih naprav.«
Številna gospodinjstva po njegovih besedah varčujejo tudi pri izbiri lesa, čeprav vsak les za kurjenje ni dober. Drva morajo biti suha in ravno prav drobna, njihovo zgorevanje pa popolno. Tudi lesne ostanke lahko ljudje kurijo, nikakor pa ne lesnih odpadkov, kjer je les onesnažen z barvami, premazi in kemikalijami. Podobno je pri tekočih gorivih, razna odpadna olja v peč ne sodijo.
Staro ni za šaro
Cenovno in energijsko zelo ugodna rešitev so za gospodinjstva tudi toplotne črpalke, a le če so izbrane skladno z lastnostmi hiš, ki naj bi jih ogrevale. »Če je črpalka preobremenjena, lahko še pred iztekom svoje življenjske dobe odpove. Zato bi moral vsakemu posamezniku pred nakupom pomagati strokovnjak,« pravi Malovrh.
Izbira načina ogrevanja naj bi bila sicer privilegij tistih, ki živijo v hišah, toda po Malovrhovih besedah skušajo svoje stroške tako zmanjšati tudi posamezni stanovalci v večstanovanjskih stavbah. Najdejo se celo takšni, ki se ogrevajo na trda goriva, kot je les. »Gre seveda za starejše objekte, kjer so individualne peči naknadno zamenjali za centralno ogrevanje. Pri tem so stare dimnike pustili in te skušajo ljudje zdaj spet uporabiti.«
Popularno pa je ugašanje radiatorjev in ogrevanje s pomočjo električne energije. »Nekaj se jih skuša greti s klimatskimi napravami, veliko pa si jih pomaga s kaloriferji in drugimi podobnimi električnimi grelniki,« pravi Malovrh in dodaja, da lahko s tem gospodinjstva strošek porabe po delilnikih zbijejo na ničlo (če popolnoma zaprejo radiatorje), ne morejo pa se izogniti plačilu dela fiksnih skupnih stroškov ogrevanja.
Toda takšno gretje na elektriko je, med drugim zaradi nevarnosti preobremenitve varovalk, prepovedano. Zakonodaja določa, da se elektrika za ogrevanje lahko uporablja le tam, kjer drugi viri niso na voljo, pa še to le v termoakumulacijskih pečeh. Vendar nadzora nad tem ni. »Če jih na to ne opozori kakšen lastnik, upravniki tega sploh ne vidijo, saj v objekte ne vstopajo. Tudi večina izvajalcev meritev po delilnikih ne preverja, zakaj so na njih ničle. Kajti običajno ne reagirajo niti na prekomerno porabo. Imeli smo primere etažnih lastnikov, ki so za ogrevanje stanovanja plačevali tudi štirinajstkrat več od povprečja v bloku, kar nedvomno kaže na določene okvare oziroma nepravilnosti, pa izvajalec delitve ni reagiral,« pripoveduje Malovrh.
Kradejo toploto od sosedov
Sodeč po vprašanjih, ki jih na jesen v mreži Ensvet spet dobivajo v večjem številu, je nezadovoljstva oziroma dvomov o pravični delitvi stroškov ogrevanja po delilnikih še vedno precej. Kot smo že pisali, se je po ugotovitvah upravnikov po blokih razširilo pretirano varčevanje in zapiranje radiatorjev ter gretje na račun sosedov, ki morajo zato bolj odpirati radiatorje. Ob tem se stroški nekaterih stanovalcev še dodatno neupravičeno kopičijo tam, kjer so stroškovna razmerja (korekcijske faktorje glede na (ne)ugodnost lege stanovanja ter razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov) določena bolj ali manj na pamet oziroma so jih med seboj zbarantali kar etažni lastniki sami.
Zbornica za poslovanje z nepremičninami, v kateri so na Gospodarski zbornici Slovenije združeni upravniki večstanovanjskih stavb, je zato po besedah direktorja Dejana Papeža v začetku septembra ministrstvu za infrastrukturo in prostor poslala predlog najnujnejših zakonskih sprememb, odziv nanj pa (podobno kot mi po treh dneh) še čaka. Med drugim so upravniki ministrstvu predlagali, naj izvajalce delitve stroškov ogrevanja zakonsko obveže k nadzoru nad porabo po delilnikih in hkrati predpiše, da v primeru napačno določenih stroškovnih razmerij med stanovanji ta na novo določi strokovnjak po izbiri etažnih lastnikov. Prav tako so predlagali določitev minimalne zahtevane temperature stanovanja oziroma stavbe. Stroške za ogrevanje stavbe na to temperaturo bi morali plačevati vsi stanovalci glede na kvadraturo svojih stanovanj, preostanek porabljene energije za ogrevanje pa bi jim obračunali po dejansko zabeleženi porabi na delilnikih.
Vlaga, plesen, pršice
Nepravična delitev stroškov ogrevanja namreč ni edina posledica pretiranega zapiranja radiatorjev v blokih. Še bolj je to problematično zaradi podhladitve stanovanj oziroma stavbe. Če temperatura v prostoru pade na okoli enajst stopinj Celzija ali manj, pravi Malovrh, se pojavi vlaga oziroma kondenz, zaradi katerega se razvije zdravju škodljiva plesen. Zaradi podhladitve pa se vlaga lahko pojavi tudi v stenah in drugih konstrukcijskih elementih stavbe in jih poškoduje. »Navsezadnje se pretirana želja ali pa nuja po zniževanju stroškov zaradi finančne stiske odraža v slabšem bivalnem udobju. Ne vem, ali se je za pet privarčevanih evrov vredno zavijati v odeje,« dodaja Malovrh.
Ker številni stanovalci z ogrevanjem hkrati varčujejo tako, da prostorov ne zračijo, s tem problem še povečujejo. »Če v stanovanju prenehajo zračiti, se res zmanjša raba energije za ogrevanje, zato pa se dvigne zračna vlaga, pojavi se plesen, zaredijo se pršice… Pojav je še hujši v stanovanjih, ki imajo vgrajena tesna okna in so brez mehanske prezračevalne naprave,« opozarja tudi Valenčič.
