Skupina pravnih strokovnjakov, v kateri so trije profesorji z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Franc Grad, pravnik Dino Bauk iz odvetniške pisarne Ferfolja, Ljubič, Bauk ter nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, je končala delo in parlamentarni mandatno-volilni komisiji poslala enotno pravno mnenje glede poslanskega mandata pravnomočno obsojenega prvaka SDS Janeza Janše. Temeljna ugotovitev devetnajst strani obsegajočega mnenja je, da se prvi odstavek 9. člena zakona o poslancih v delu, ki govori, da poslancu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, uporablja tako za poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen po potrditvi mandata, kot za poslanca, ki je bil obsojen pred potrditvijo mandata. To pomeni, da velja tudi za Janeza Janšo, ki je bil pravnomočno obsojen pred julijskimi državnozborskimi volitvami. Obsojenemu poslancu mandat preneha, ko državni zbor to ugotovi, in jim torej o tem ni treba glasovati.
»Državni zbor mora ugotoviti, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona, torej državni zbor o tem ne odloča. Lahko pa državni zbor odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar je treba o tem posebej odločiti,« je zapisala peterica pravnih strokovnjakov.
Deveti člen zakona o poslancih namreč vsebuje tudi tretji odstavek, ki pravi, da lahko poslancu kljub omenjeni pravnomočni obsodbi mandat ne preneha, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Kot nam je dejal Rajko Pirnat, so v pravnem mnenju nakazali, da sta pri uporabi tega odstavka možni dve razlagi. Ena je, da državni zbor sklene, da obsojenemu poslancu mandat ne preneha in da torej nemoteno opravlja svojo funkcijo. Morajo pa poslanci pri tem upoštevati način prestajanja zaporne kazni, vrsto kaznivega dejanja in druge okoliščine. Druga možnost (o kateri je bilo med pravnimi strokovnjaki po naših informacijah potrebnih kar nekaj usklajevanj) pa je, da državni zbor odloči, da obsojeni poslanec ne more izvajati funkcije v času, ko prestaja zaporno kazen, po tem pa lahko nadaljuje mandat. Tudi o tem pa morajo poslanci sprejeti sklep.
»V času, ko poslanec ne more sodelovati v delu državnega zbora, ker je na prestajanju kazni, bi na tak način sicer ohranil mandat, vendar ga v času prestajanja zaporne kazni ne bi mogel izvrševati,« so zapisali pravni strokovnjaki. Vendar bi to, kot so nam dejali nekateri naši sogovorniki iz pravniških vrst, glede na sedanjo zakonodajno ureditev pomenilo, da bi imela poslanska skupina, katere poslancu bi v času prestajanja zaporne kazni mandat miroval, torej v konkretnem primeru SDS, enega poslanca manj. Kot lahko preberemo v pravnem mnenju, bi bilo »v primeru, da poslanec začasno ne bi izvrševal mandata zaradi prestajanja kazni, treba zagotoviti nemoteno delovanje državnega zbora«. Če bi šlo za dalj časa trajajočo kazen, bi bilo torej po mnenju pravnih strokovnjakov smiselno razmisliti o tem, da bi bil vsaj v prihodnji zakonodaji uveden institut nadomestnega poslanca, podobno kot je v primeru, ko poslanec opravlja funkcijo ministra.
Katera možnost bo obveljala v primeru Janeza Janše, je v rokah poslancev. »Menimo pa, da mora državni zbor, če se ne bo odločil za uporabo tretjega odstavka devetega člena, ugotoviti prenehanje mandata,« je dejal Pirnat.
