»To, kar sem danes videla, me je presunilo. Povsod so gasilci. Ljudje imajo marsikje na dvoriščih pol metra vode, zato se do poplavljenih polj še niso prebili, da bi videli, kolikšna je škoda na njih. Buče, ki so v vodi, so odpisane, saj jih kmetje ne morejo pospraviti. Tudi koruza že več kot deset dni stoji v vodi in jo bodo napadle plesni. Oljna ogrščica, kolikor so je kmetje uspeli posejati, je uničena, za tiste, ki je še niso sejali, pa je vprašanje, kdaj bodo zaradi razmočenih tal lahko šli na njive, rok za setev pa se izteče te dni,« nam je razmere po obilnem deževju včeraj opisala Metka Barbarič, kmetijska svetovalka v murskosoboškem kmetijsko-gozdarskem zavodu, in napovedala: »Poljedelci bodo pridelek najverjetneje pobrali, a ne bo uporaben, ker bo preveč strupen.«
»Na Hrvaškem je red«
Štefan Cigüt, ki gospodari na eni največjih slovenskih kmetij v bližini Murske Sobote, pravi, da zaradi pogostega dežja s spravilom pridelkov zamujajo že štiri tedne. Oljne ogrščice še niso začeli sejati, koruza bo po njegovi oceni najverjetneje prezrela za silažo, zamude bodo pri setvi žit, katastrofa je tudi s sončnicami, saj je okoli 60 odstotkov semen zaradi prevelike zrelosti popadalo na tla. »Letos je veliko površin v Pomurju posejanih tudi z ajdo, ki je zelo občutljiva. Tam, kjer je stala voda, je uničena. Podobno je s koruzo: če je do storžev v vodi, vsa rastlina ne bo primerna za krmo, saj se bodo razvile plesni,« opozarja Cigüt. To pomeni, da se utegnejo v primeru, da pridelovalci koruze po spravilu ne bodo dobro posušili, ponoviti težave iz začetka tega leta, ko so se strupi (aflatoksini) znašli v živalski krmi in posledično v mleku.
Samo v Pomurju buče te dni plavajo na približno 200 hektarjih površin, saj jih zaradi pogostega dežja niso uspeli pobrati. Po besedah Franca Štiha, ki kmetuje v okolici Ljutomera, precej zemljišč pa ima v najemu tudi v sosednji Hrvaški, je nekaj buč odplavilo k sosedom. »Po jarkih jih je odneslo v Muro in zdaj so na Hrvaškem,« slikovito opiše razmere, ki so po njegovem mnenju porazne. »Glavni krivec za to je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso). Že leta niso očistili razbremenilnih jarkov, zgrajenih v času melioracij. So zamuljeni, preraščajo jih do tri metre visoki pleveli in grmičevje. Tako je tudi s Kozarico, ki ni nikoli prej poplavljala, zdaj je, ker se je vejevje in rastlinje, ki ju je polna, zataknilo pod mostovi, zato se je voda razlila. Ljudje jo imajo v kleteh, nekateri tudi v stanovanjih,« poudarja Štih. Na vprašanje, ali je tako tudi na Hrvaškem, pa odgovori odločno: »Ne, tam je red! Vsak melioracijski in odvodni jarek je pokošen. Ker je teren valovit, so jih obložili celo s kamni. Mi pa samo veliko govorimo.« Naš sogovornik tudi meni, da so nekatere kmetijske površine tako razmočene, da bodo z mehanizacijo dostopne šele pozimi, ko bodo tla zamrznila. »Zemlja se v tem času zlepa ne posuši. Razen če se ne zgodi čudež in se bo poletje, ki ga letos nismo imeli, preneslo v jesen,« upa Štih.
Franc Štih ugotavlja, da tako hudo v Pomurju še ni bilo. »Koruzo imamo do pol metra v vodi, zato ne moremo na njivo. Oljno ogrščico smo sicer posejali, a nam jo je že ponoči zalila voda. Bolje bi torej bilo, če sploh ne bi nič delali. Tudi krompirja ni mogoče pobrati, zato ga bo okoli 90 odstotkov najverjetneje ostalo na njivah,« razmišlja Štih in upa, da bodo vsaj državni uradniki na kmetijskem ministrstvu razumeli, da je »naša delavnica brez strehe«, ter roke, do katerih morajo kmetje poskrbeti za ozelenitev njivskih površin (s setvijo pšenice, rži, oljne ogrščice, ječmena...), podaljšali. Po veljavni ureditvi morajo, če želijo uveljavljati ukrep ozelenitve, to storiti do 15. novembra.
Kmetje so v stresu
Branko Virag, vodja poljedelstva v največjem slovenskem proizvajalcu hrane – Panviti, poudarja, da toliko dežja v tako kratkem času v Pomurju še ni bilo. Težave zaradi razmočenih tal so bile tudi pred petimi leti, a je bila takrat na poljih le še koruza, zato škoda ni bila tolikšna, kot bo tokrat. »Vse delo je zastalo in kdor ima rad kmetijstvo, te dni doživlja stres, saj ne more delati, čeprav bi rad in čeprav bi moral,« opozarja Virag in nadaljuje: »Nekaj oljne ogrščice smo uspeli posejati, a je vprašanje, kaj bo z njo, saj so se nalivi začeli že 1. septembra, zato je veliko semen najverjetneje odplaknilo. Buč smo pospravili le 60 odstotkov, izpad pridelka pa bo zaradi gnilobe vsaj polovičen. Ko bo pospravljena koruza, bo treba takoj posejati pšenico, a bo zanjo slaba popotnica, če jo bomo sejali v slaba, mokra tla.« Prvi mož kmetijstva v Panviti tudi pravi, da so vsi pomurski potoki in jarki te dni polni vode, saj zaradi sušnih let že nekaj časa niso doživeli vzdrževalnih del. Odgovornost, kdo bi jih moral opraviti, pa si kot vroč kostanj podajajo ministri in župani.
Čebelarje skrbi oljna ogrščica
Zaradi razmer v kmetijstvu se držijo za glavo tudi čebelarji. Oljna ogrščica, ki bi morala biti že vsa na poljih (za zdaj so je kmetje posejali le 30 do 40 odstotkov načrtovane količine in še ta je zaradi dežja verjetno v večji meri uničena), je namreč za čebele prva spomladanska paša. Tako se čebelarji bojijo, da se bo letošnja katastrofalna čebelja paša ponovila tudi prihodnje leto.
Včeraj so o razmerah v razmočenem kmetijstvu razpravljali na sedežu Kmetijsko-gozdarske zbornice v Ljubljani. Njen predsednik Cvetko Zupančič ugotavlja, da je poleg Pomurja stanje zelo skrb vzbujajoče tudi na Dolenjskem in v Posavju. »Poplavilo je hiše, hleve, največ škode pa je na vrtninah, zlasti na zelju, radiču in endiviji. Velik problem so tudi zemeljski plazovi, ki so odnesli nekaj vinogradniških površin,« razmere opiše Zupančič in napove, da bodo podatki o tem, koliko kmetijskih površin je pod vodo, znani danes.
Tatjana Pihlar
