Na nedeljsko dopoldne je daleč naokrog na dogajanje na Tržnici Šiška opozarjal otroški živžav, ko se je ura bližala poldnevu pa je začel mimoidoče vabiti še vonj jedi z žara. Stojnice so napolnili domači izdelki – od koseškega česna, medu, suhega sadja do ročno izdelanega nakita, toplih kap in nogavic, preprog in lončenih skled. Predstavila se je sosednja skupnost Hare Krišna, nastopili so varovanci varnostno-delovnih centrov Tončke Hočevar, Mavrica in Sonček ter šišenski osnovnošolci. Vsak je lahko preizkusil svoje znanje o Šiški na kvizu in srečo na srečelovu.
Tako so se včeraj Šiškarji skušali približati vzdušju, ki je nekoč vladalo v Spodnji Šiški na praznik svetega Jerneja, po katerem je tudi poimenovana tamkajšnja cerkev, bolj znana kot Plečnikova Stara cerkev. »Že ob prašni Celovški cesti so za komarjevo nedeljo stale stojnice od Tržne ulice do Pivovarne Union. Obrtniki so prodajali vse živo, okoliški kmetje so pripeljali svoj pridelek, imeli so tudi mali »ringelšpil«, cigani so pripeljali medveda ali kakšno kačo. Bilo je tako čudovito vzdušje,« opiše predsednica šišenskega turističnega društva Hijacinta Civha Škoda, ki takšne komarjeve nedelje sicer ni doživela, je pa o njej veliko slišala.
Žegnanje pri dveh bajerjih
Že kot majhno punčko so bila Civka-Škodovo sama ušesa, pogosto je hodila k starejšim ljudem in poslušala njihove spomine. Zato tudi ni presenečenje, da gre prav njej zasluga za to, da se je komarjeva nedelja vrnila v Šiško. Še ko je delala na krajevni skupnosti, jo je skušala vriniti v kakšen program, a ni šlo vse do leta 1999, ko se ji je želja končno uresničila. »Leta 1946 je bila zadnja komarjeva nedelja, kar pomeni, da je potekala tudi med vojno in so celo za lire prodajali na stojnicah, potem pa 53 let ni bilo nič in mi smo začeli šteti na novo,« pove gospa Hijacinta na 16. Komarjevi nedelji, ki jo že 15 let spremlja tudi razstava starih fotografij in razglednic. Z njimi predsednica društva vedno znova prikaže Ljubljano in Šiško skozi čas, letos pa je dodala še Rašico in Šmarno goro, kamor so Šiškarji in Ljubljančani zelo radi hodili in to še danes množično počnejo.
O samih začetkih tega običaja, ki je vedno potekal na zadnjo avgustovsko nedeljo, ni veliko znano, Civha-Škodova predvideva, da ga je začela cerkev, saj gre pravzaprav za žegnanje v Spodnji Šiški. Od kod pa tako zanimivo ime? »Tukaj, kjer je zdaj soseska Stara cerkev, sta bila dva bajerja, ki sta bila seveda gojišče komarjev, zato je verjetno žegnarska nedelja postala komarjeva nedelja,« pove predsednica in doda, da ji je zelo žal, da so pozidali to prikupno vasico z bajerjema. Obstajala pa naj bi tudi komarjeva pesem, ki si jo zelo želi najti, a je žal vedno manj ljudi, ki so to praznovanje res doživeli.
Oživitev tržnice Šiška
Sprva je Turistično društvo Ljubljana Šiška organiziralo prireditev Komarjeva nedelja ob cerkvici svetega Jerneja, v bližini Tržne ulice, ki to ime nosi še danes, in prvotne tržnice okoli gasilnega doma. Šele ob širitvi Celovške ceste je nato nastala šišenska tržnica na mestu, kjer je sedaj, in delno zaradi nenaklonjenega vremena, delno pa zaradi istega cilja oživitve te četrtne skupnosti se je letos tu zgodila tudi Komarjeva nedelja.
V preteklosti je bilo slišati ideje o graditvi stolnic na tem mestu, a k sreči so to več let zapuščeno tržnico prevzeli ljudje, ki so na tem mestu videli nadaljevanje stare zgodbe. »Tukaj lahko kupec dobi od kruha, mesa, rib do zelenjave, vina, in to po principu od kmeta do lonca. Slovenski kmet ima možnost ponuditi svoj pridelek in izdelek, kupec pa dobi kakovostno hrano slovenskega izvora,« pojasni vodja Dušan Borošak in poudari, da na Tržnici Šiška ni prostora za izdelke iz tujine. Želijo si, da bo tržnica sčasoma odprta od 8. do 19. ure, čeprav bo težko, saj so odvisni zgolj od zasebnega kapitala, obenem pa pripravljajo program, da ne bo Tržnica Šiška samo prostor trgovanja, ampak tudi osrednji prostor dogajanja v Šiški. Za zdaj Borošak omenja večdnevno martinovanje in pivofest ter napoveduje, da veseli december letos ne bo samo v središču mesta.
