Stranka Mira Cerarja (SMC) bo v koalicijo povabila DeSUS in SD, ne pa tudi Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), je včeraj sklenil svet SMC. Kot razlog za odločitev, da ZaAB ne povabijo v vlado, je prvak zmagovalke volitev Miro Cerar navedel pomanjkanje zaupanja v možnost sodelovanja s to stranko. ZaAB je namreč s tem, ko je privedla do nenadnega in nepričakovanega razpada vlade, povzročila politično nestabilnost, prav tako pa SMC moti zelo vprašljiv postopek (samo)predlaganja Bratuškove za evropsko komisarko.
V ZaAB odločitev Mira Cerarja obžalujejo. Še vedno so prepričani, da sta prav SMC in ZaAB programsko najbolj sorodni stranki, izpostavljanje, da je ZaAB zrušila vlado, in stališče SMC glede komisarstva pa se jim zdita nekorektni. V ZaAB so prepričani, da se bo odločitev SMC izkazala kot neodgovorna in za državo napačna.
Cerar bo pisal Junckerju
Cerar je včeraj tudi napovedal, da bo, če bo (predvidoma) v ponedeljek izvoljen za predsednika vlade, verjetno takoj v prihodnjih dneh naslovil pismo na kabinet predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ocenjuje namreč, da bo tedaj že v poziciji, ko lahko uradno zahteva pojasnila. Predvsem naj bi postavil vprašanje, kako v Junckerjevem kabinetu vidijo postopek predlaganja komisarja pri nas in ali držijo informacije ZaAB in nekaterih medijev, da je potekala koordinacija med kabinetom Junckerja in Bratuškovo. Nato se bodo v SMC odločili o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Ob tem je Cerar dopustil možnost, da bi se, ko bodo »imeli v rokah škarje in platno«, odločili za ponovitev postopka predlaganja kandidata oziroma da bi tedaj o pripravljenosti za kandidaturo ponovno povprašali kandidata, ki ga je SMC neuspešno predlagala, Janeza Potočnika. Sedaj pa je predlaganje komisarja še v domeni vlade Alenke Bratušek.
Cerar je včeraj potrdil, da bo po vsej verjetnosti končno število ministrstev petnajst in ne šestnajst, kot jih je predvidel drugi osnutek koalicijske pogodbe – visoko šolstvo naj bi še naprej ostalo v skupnem šolskem ministrstvu. Največje število ministrstev bo pripadlo SMC, DeSUS bo – tako Cerar – zelo verjetno dobil štiri, SD pa tri ministrska mesta.
Upokojenci bi imeli pet ministrov
O nadaljnji politični poti je še pred včerajšnjo sejo sveta SMC razpravljal tudi izvršni odbor stranke upokojencev in sklenil, da bo svetu stranke predlagal, naj potrdi vstop DeSUS v koalicijo. Svet bo o tem odločal predvidoma prihodnji teden, ko bo znana tudi razdelitev ministrskih mest. Koalicijski sporazum bi torej bodoče vladne stranke po prepričanju Karla Erjavca težko parafirale še ta teden.
V DeSUS so sicer z vsebino koalicijske pogodbe zadovoljni, saj so bile njihove zahteve upoštevane, imajo pa pomisleke glede ponujenega števila resorjev. V stranki upokojencev namreč ocenjujejo, da bi jim – če bodo Socialni demokrati dobili tri ministrska mesta – pripadalo pet resorjev. Še zlasti, ker DeSUS ni prevzel vodenja parlamenta, pri čemer se strinjajo, da potrebe po zamenjavi Milana Brgleza na čelu državnega zbora ni.
Kot napoveduje Erjavec, naj bi glede ministrskih mest prihodnji teden z Mirom Cerarjem poiskala kompromis, in ne pričakuje, da bi kadrovske zadeve postavile pod vprašaj vstop DeSUS v koalicijo. »Pomembno je, da smo uspeli glede regresa in usklajevanja pokojnin,« poudarja Erjavec.
Sicer pa ima DeSUS tudi v prihodnji vladi tako rekoč že zagotovljeno vodenje zunanjega ministrstva, kar naj bi še naprej opravljal Karl Erjavec, in mesto ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na tem mestu je sedaj njihov član Gorazd Žmavc. Ali bo to tudi v novi vladi, po Erjavčevih besedah še ni dogovorjeno, je pa eden od možnih kandidatov. Kot je mogoče slišati v stranki upokojencev, jim SMC kot možne resorje ponuja še kulturno ministrstvo, okolje in prostor ter javno upravo, del njihovega članstva pa si zelo želi, da bi jim pripadlo ministrstvo za infrastrukturo. A Erjavcu »intuicija pravi«, da jim Cerar tega resorja ne bo prepustil.
Na vprašanje, ali ima DeSUS sploh dovolj kadrov, da bi zapolnil pet ministrskih mest, pa nam je prvak stranke upokojencev včeraj odgovoril, da imajo že med poslanci kar nekaj ljudi, ki bi lahko bili ministri, pri čemer je posebej izpostavil nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja pa vodjo poslanske skupine Franca Juršo in poslanko Julijano Bizjak Mlakar.
