Agencija za trg vrednostnih papirjev je Agrokorju včeraj prižgala zeleno luč za prevzem Mercatorja, po tem ko naj bi hrvaška družba v prevzemni prospekt vključila nekoliko bolj natančna pojasnila o tem, kako bo dejansko prevzem sploh financirala. Agrokorju Ivice Todorića se rok, v katerem mora objaviti prevzemno ponudbo, izteče jutri. Čeprav ima Agrokor trenutno v lasti šele 53-odstotni lastniški delež Mercatorja, preostale delnice pa so v lasti skoraj 12.000 malih delničarjev, se vodstvo hrvaške skupine z upravo slovenskega trgovca že dogovarja o pogojih nadaljnjega sodelovanja.
Iz dokumentov družbe tveganega kapitala Blackstone, ki nam jih je uspelo pridobiti, je razvidno, da bo slovenski trgovec svoje trgovine na Hrvaškem in v BiH prepustil Konzumu, sam pa prevzel okoli 180 trgovin srbske trgovske verige Idea, ki je v lasti Konzuma. Naj ob tem omenimo, da Idea posluje že vrsto let z visoko izgubo in ima celo negativen kapital, medtem ko poslujeta Mercatorjevi bosanski hčerinski družbi z dobičkom, poslovanje slovenskega trgovca na Hrvaškem pa se je po več nedonosnih letih prav tako stabiliziralo.
Da se z Agrokorjem dogovarjajo o oddaji trgovin na Hrvaškem in v BiH ter najemu trgovin v Srbiji, so nam potrdili tudi v Mercatorju. Kot so dodali, bodo morale biti vse aktivnosti »ekonomsko upravičene« za Skupino Mercator, dogovor pa bo moral potrditi tudi njihov nadzorni svet. A nadzorniki se bodo predvidoma zamenjali že konec prihodnjega meseca, ko bo nadzor tudi prevzel Agrokor. Mercator ima trenutno 120 trgovin z izdelki za vsakdanjo rabo na Hrvaškem in 91 v BiH, vendar za zdaj ni znano, koliko najemnine lahko slovenski trgovec zanje od Konzuma pričakuje. Prav tako ni znano, koliko bo na drugi strani Mercator stal najem srbskih trgovin Idee. Skupno 45 trgovin na Hrvaškem bo moral zaradi prevelikega tržnega deleža združenega Mercatorja in Konzuma slovenski trgovec sicer prodati ali oddati v dolgoročni najem podjetjem, ki niso povezana z Agrokorjem. To je zahtevala hrvaška agencija za varstvo konkurence, Agrokor pa je začel kupce oziroma najemnike Mercatorjevih trgovin iskati kar sam.
Čeprav Agrokor do zaključka prevzema ne bi smel imeti še nobenega vpliva na poslovanje slovenskega trgovca, v hrvaški skupini očitno že za letos pričakujejo visoke prihranke na račun Mercatorja, njegovih zaposlenih in dobaviteljev. Iz dokumentov Blackstona je razvidno, da bo Agrokor že letos v Mercatorju »našel« za 30 milijonov evrov prihrankov oziroma sinergij. Že prihodnje leto naj bi se ta znesek zvišal na 45 milijonov evrov, leta 2015 pa na 65 milijonov evrov. A pri tem gre zgolj za prihranke v Mercatorju, ne pa tudi prihranke Konzuma, ki so ocenjeni še na nekaj milijonov evrov več. Zaradi visokih sinergij naj bi se že prihodnje leto Mercatorjev dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal na 168 milijonov evrov (lani 110 milijonov evrov), razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA pa znižalo na 5,3.
Dokumenti delno razkrivajo tudi strategijo, ki jo namerava hrvaška skupina vsaj v prvih mesecih po prevzemu ubrati pri domačih dobaviteljih. Ker bo moral Mercator v prihodnjih treh letih vrniti zgolj manjši del glavnice posojil, bo lahko del ustvarjenega denarnega toka namenil tudi za znižanje obveznosti do dobaviteljev. Toda v zameno za znižanje poslovnih obveznosti in skrajšanje povprečnih plačilnih rokov bo Agrokor od Mercatorja zahteval, da se z dobavitelji dogovori za popuste oziroma nižje cene. To bo Agrokorju omogočil tudi dogovor z bankami upnicami o dolgoročnem reprogramiranju posojil, saj bo Mercator po prevzemu le manjši del ustvarjenega dobička namenil za plačilo obresti. Po projekcijah Blackstona bo Mercator prva tri leta po prevzemu plačeval zgolj minimalne obresti, naložbe pa bodo omejene na okoli 80 milijonov evrov na leto. Prihodnje leto naj bi tako Mercator plačal vsega 14 milijonov evrov bančnih obresti in odplačal 17 milijonov evrov glavnice posojil, leta 2016 pa naj bi poleg 15 milijonov evrov obresti vrnil za 27 milijonov evrov glavnice posojil.
