Še pred manj kot tednom dni so sicer interni dokumenti ministrstva za finance ocenjevali, da državi ne bo uspelo doseči napovedanega, 3,2-odstotnega javnofinančnega primanjkljaja, ki smo ga obljubili Bruslju, ampak bo ta za 0,3 do 0,4 odstotne točke višji. Po včerajšnji seji vlade sta tako predsednica vlade Alenka Bratušek kot minister za finance Uroš Čufer, ki opravljata tekoče posle, zagotovila, da država obljubljenega primanjkljaja ne bo presegla. Proračunski primanjkljaj se bo povečal »le« za 140 milijonov evrov, na 1,15 milijarde evrov, povišanje pa je enako znesku, ki ga bo proračun namesto Kapitalske družbe (Kad) vplačal v pokojninsko blagajno. A ta na primanjkljaj sektorja države, obljubljen v programu stabilnosti, ne vpliva, ker Kad že sodi v sektor države.
Čufer: Rebalans ni potreben
Kot izhaja iz pojasnil Bratuškove, velja »razhajanja« med številkami, o katerih smo v Dnevniku poročali minuli petek, in včeraj na vladi sprejetimi podatki o izvrševanju proračuna pripisati »velikim željam in apetitom nekaterih ministrstev«. »Poznam želje, a te v javnofinančnih okvirih niso izvedljive,« je dodala premierka.
Javnofinančni okviri so torej tisti mejnik, ki dovoljujejo ali pa ne financiranje potreb javnega sektorja, med katerimi so tudi osnovna sredstva policije, nemoteno delovanje sodišč in zagotovitev delovanja zaporskega sistema. »Policiji ne bo zmanjkalo za gorivo,« je včeraj zagotovila predsednica vlade. O teh dodatnih željah in tudi potrebah, ker nekatere so verjetno upravičene, bo minister Čufer v naslednjih dneh razpravljal z vsemi ministri, cilj pogovorov pa je, kako v okviru obstoječega proračuna leto pripeljati do konca. »Rebalans ni potreben,« je prepričan finančni minister.
Poročali smo že, da je treba letos zagotoviti še okoli 150 milijonov evrov za obresti, 60 milijonov evrov za železnice, 25 milijonov evrov za javno gospodarsko službo na državnih cestah, kar pa naj bi pokrili tudi s 150 milijoni evrov, ki jih je država dobila s prodajo koncesij za radijske frekvence za mobilno telefonijo. Višji so bili tudi davčni prihodki, in sicer za 17 odstotkov, predvsem pa na račun davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in DDV. Primanjkljaj proračuna v prvi polovici leta je znašal 688 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani dosegel 1,2 milijarde evrov. Na prihodkovno stran je negativno vplivalo predvsem manj evropskih sredstev, saj okoli 350 milijonov evrov zaradi napak še vedno »stoji« v Bruslju. Slovenija je ob polletju kljub temu neto prejemnica, in sicer je dobila 140 milijonov več, kot je v evropski proračun vplačala.
Prvi Cerarjev izziv bo javni sektor
Če naj bi številke na obeh straneh javne bilance v letošnjem letu za zdaj stale, pa je veliko bolj vprašljivo prihodnje leto. Vlada se je včeraj namreč seznanila z neuspešnim zaključkom pogajanj z javnim sektorjem za obvladovanje mase plač v letu 2015, vrednih okoli 350 milijonov evrov. Po besedah Bratuškove naj bi bili pogajalci tik pred uspešnim zaključkom, nato pa so sindikati »na podlagi nekaterih izjav zvišali svoja pričakovanja«. Nov predlog za vlado ni bil sprejemljiv. Kot so sporočili iz vlade, so sindikati na koncu nasprotovali zmanjšanju števila zaposlenih (vlada je predlagala zmanjšanje števila zaposlenih za 1,5 odstotka na letni ravni), zahtevali pa so tudi sprostitev vseh napredovanj, tako v nazive kot plačne razrede.
S svojo včerajšnjo izjavo se je Bratuškova najverjetneje obregnila ob izjavo najverjetnejšega mandatarja Mira Cerarja, ki je še pred volitvami negodoval nad tem, da bi sporazum z javnim sektorjem sklenila ta vlada. Menil je, da mora imeti nova vlada možnost natančnega vpogleda v javne finance in razmerja znotraj javnega sektorja in tako ugotoviti, ali so morda potrebne kakšne spremembe. A časa nastajajoča vlada, ki se napoveduje šele za jesenske mesece, ne bo imela prav veliko. Če ji dogovora s sindikati do konca leta, ko poteče veljavnost trenutnih ukrepov na področju stroška plač v javnem sektorju, ne uspe doseči, bodo proračunski odhodki prihodnje leto višji za več kot 300 milijonov evrov.
