Zadnje desetletje je bilo za poslovneža Jožeta Anderliča precej donosno, ko je posloval z Mestno občino Ljubljana, njenimi javnimi zavodi oziroma Javnim stanovanjskim skladom. Podatki Supervizorja kažejo, da je bilo za Anderliča do zdaj finančno najuspešnejše sodelovanje z javnim zavodom Lekarna Ljubljana, ki namerava v kratkem (če bo ljubljanski mestni svet soglašal) kupiti še en poslovni prostor od Anderličeve družbe KIDReal.
Lekarni v Meksiki in Vili Urbana
Za dežurno lekarno s 414 kvadratnimi metri v objektu Meksika je Lekarna Ljubljana Anderličevi Kranjski investicijski družbi (KID) plačala 996.000 evrov. Sto tisočakov že leta 2010, ko je mestni svet odobril nakup, preostalo po dveh letih. Posel je sprožil veliko polemik, ali je Lekarna Ljubljana, ki jo je takrat vodil Marko Jaklič, zaobšla zakonodajo. Zavod je namreč pogodbo za nakup prostora na Njegoševi cesti s KID sklenil, še preden je bil zgrajen. Zakon o javnem naročanju pa tovrstne nakupe dovoljuje le pod pogojem, da so že zgrajeni in da jih prodajalec ne gradi v skladu z napotki kupca.
Če bodo ljubljanski mestni svetniki dali soglasje k nakupu, pa bo Lekarna Ljubljana letos od Anderličevega KIDReala kupila še en poslovni prostor. Tokrat v pritličju Vile Urbana, kjer si javni zavod želi urediti manjšo lekarniško poslovalnico. Lekarna in KIDReal sta že sklenila predpogodbo, ki določa, da bo cena kvadratnega metra kar 2806 evrov, celoten nakup pa naj bi bil vreden 690.000 evrov. V Lekarni Ljubljana pričakujejo, da bo ta poslovalnica delovala dobro zaradi bližine različnih ustanov in osrednje tržnice, niso pa se spustili v razpravo o tem, kako bo vplivala na delovanje bližnjih štirih lekarniških poslovalnic.
Anderlič je Vilo Urbana začel graditi že leta 2006, iz dokumentacije za julijsko sejo mestnega sveta pa je razvidno, da naj bi bil prostor, ki ga Lekarna Ljubljana kupuje, dokončan novembra letos. Vila Urbana je sicer poslovno-stanovanjski kompleks, ki ga je Anderlič zgradil ob še enem svojem projektu – Kapitlju. Glede na to, da sta tako v Vili Urbana kot tudi v Kapitlju parkirni hiši, je bil Anderlič zagotovo vesel, ko je mestna občina leta 2008 enosmerni promet na Poljanskem nasipu spremenila nazaj v dvosmernega in posledično ukinila bočne parkirne prostore vzdolž ulice.
Poleg teh parkirnih hiš ima Anderlič v središču mesta še parkirno hišo na Trdinovi, pri kliničnem centru pa ima še Šarabon in Meksiko. Ker sta ti parkirni hiši edini v bližnji okolici kopice zdravstvenih ustanov, ljubljanski poslovnež praktično obvladuje trg parkiranja na tem območju.
Občina za Šarabon ni imela denarja
Pred več kot desetletjem je mestna občina sicer sama nameravala graditi parkirno hišo Šarabon, vendar se ji je pozneje odrekla, ker ni mogla pridobiti zadosti denarja. Zemljišče je leta 2004 prodala družbi Amas consulting, ta pa naprej Anderličevi Kranjski investicijski družbi. Ob tem velja opozoriti, da bi bilo parkiranje v občinski parkirnih hiši skoraj zagotovo cenejše, kot stane sedaj v Anderličevi. Občina v svojih parkirnih hišah za uro parkiranja namreč zaračunava 1,20 evra, Anderlič pa za enak čas v Meksiku in Šarabonu zahteva 2 evra.
Anderličevo Kranjsko investicijsko družbo je v preteklosti skupaj z Gradisom skupino G zanimalo tudi javno-zasebno partnerstvo gradnje garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico. Gradis in KID sta bila edina, ki ju je ta posel zanimal, a ker je bila njuna ponudba nepopolna, jo je občina morala zavrniti. Na občini so februarja letos napovedali, da bodo z javnim razpisom še enkrat poskusili pridobiti zasebnega partnerja, če interesa ne bo, pa se bo občina gradnje garažne hiše pod tržnico lotila sama.
Sklad od Monsa kupil devet stanovanj
Prek svoje družbe Mons je Anderlič posloval tudi z občinskim Javnim stanovanjskim skladom. Mons je skladu leta 2012 prodal devet stanovanj na Šišenski cesti, zanje pa je odštel nekaj manj kot 713.400 evrov. Sklad je v svojem letnem poročilu za leto 2012 zapisal, da so ta stanovanja starejšega letnika in da so bila ob nakupu zasedena z najemniki s pogodbami za nedoločen čas in z neprofitnimi najemninami.
Tudi javni zavod Festival Ljubljana od sredine leta 2005 naprej posluje z eno izmed mnogih družb iz Anderličevega poslovnega imperija Monsadrio, ki se ukvarja s hotelirstvom in gostinstvom. Tej je Festival Ljubljana od leta 2005 za različne storitve plačal že več kot 155.000 evrov, kažejo podatki Supervizorja.
Na veliko koncertno-operno dvorano je pozabil
Za območje Kolizeja je ljubljanski mestni svet v začetku leta potrdil občinski podrobni prostorski načrt, ki Anderličevemu podjetju Tivoli Projekt med drugim določa gabarite novogradnje. Čeprav si je Anderlič želel bistveno višje stavbe, mu sprejeti prostorski akt dovoljuje gradnjo do višine 30 metrov.
Prostorski načrt gre drugače poslovnežu precej na roko. Anderliču je kulturno ministrstvo namreč dovolilo odstranitev starega Kolizeja pod več pogoji. Eden je bil ta, da mora osrednji prostor nameniti kulturi. Čeprav je sprva obljubljal veliko koncertno-operno dvorano z več kot 20.000 kvadratnimi metri, je to idejo očitno opustil. Prostorski načrt ga sedaj zavezuje h gradnji najmanj 600 kvadratnih metrov velikega prostora za kulturo, kar je za Anderliča vsekakor ugodno, kajti od tega prostora si ne more obetati donosa kot od prodaje načrtovanih stanovanj, poslovnih prostorov in parkirnih mest, zato mu ustreza, da je ta površina čim manjša.
Tudi projekta Noricum (še) ni uresničil
Projekt Noricum ob Celovški cesti onkraj obvoznice prav tako čaka na uresničitev. Mestni svet je sicer že novembra 2012 potrdil občinski podrobni prostorski načrt, ki na tem območju Anderličevi družbi Mons nepremičnine dovoljuje gradnjo trgovinsko-poslovnega kompleksa in v sklopu tega tudi desetnadstropno stolpnico ob Celovški cesti. Poleg trgovine, gostinstva, poslovnih prostorov, drugih storitvenih, kulturnih ali športnih dejavnosti pa prostorski načrt na tem območju dovoljuje tudi hotelirsko dejavnost.
