Izid res ni najboljši, toda sam se na igrišču nisem počutil tako katastrofalno. Po domače povedano – nisem se podelal v hlače, igral sem kolikor toliko dobro, žal pa nisem imel svojega dne pri servisu, ki na travnatih igriščih v Wimbledonu veliko pomeni. Na lastni koži sem občutil, zakaj Andy sodi med najboljše teniške igralce na svetu. Je predober zame, odčital mi je lekcijo tenisa.
Prvič ste se pomerili s teniškim igralcem, ki sodi med najboljših pet na svetu.Res je, doslej najboljši je bil tekmec, ki je bil uvrščen okoli 40. mesta na svetu, zato nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Murray je celo branilec naslova, zato si boljšega tekmeca ne bi mogel želeti. Zadelo me je kot strela z jasnega. Ne glede na slab izid te tekme nočem pozabiti, hočem jo imeti v mislih in potegniti kolikor je mogoče veliko pozitivnih stvari, marsikaj se iz tega dvoboja lahko naučim.
Sta se z Murrayjem kaj pogovarjala pred dvobojem ali po njem?Videla sva se šele, ko sva skupaj odhajala na igrišče. Na koncu tekme mi je dejal, da se opravičuje. Ne vem sicer, zakaj. Povedal mi je, da je igral odlično, tudi na moje redke priložnosti na njegov servis je bil izvrsten. Ko se mi je že zdelo, da lahko malce bolj zadiham in se sprostim, je takoj odgovoril z odličnim servisom.
Kako je bilo igrati na drugem najbolj znamenitem stadionu v Wimbledonu in še pred polnimi tribunami?Zelo dobro. Čeprav je 99 odstotkov ljudi navijalo zanj, pa je bilo igrati pred toliko gledalci res pomembna izkušnja, sploh za igralca, kot sem sam, ki se šele vzpenja po teniški lestvici.
Kako so sicer v Wimbledonu urejeni spremljevalni objekti, so garderobe kaj drugačne, kot ste jih vajeni?Vse je na najvišji mogoči ravni. To je gotovo najboljši teniški turnir, na katerem sem doslej igral. Sicer se garderobe razlikujejo glede na elitne člane, med katere sodijo zmagovalci, in druge, a so vsi spremljevalni objekti res na visoki ravni. Dobil sem potrditev, da gre za res najboljši turnir na svetu in da to ni le oguljena fraza.
Ste ob vrnitvi na profesionalna teniška igrišča pričakovali, da boste tako napredovali in igrali celo v Wimbledonu?Nikoli si nisem mislil, da se bom v tako kratkem času tako visoko povzpel. Upam, da se bom s podobnim tempom še naprej vzpenjal proti vrhu. Super se počutim, da sem že po enem letu igranja veliko dosegel in sem član elitne stoterice.
Kako vam je sicer všeč travnata podlaga, s katero nimate veliko izkušenj?Izkušenj res nimam, saj igram svojo prvo profesionalno sezono in torej prvič tudi kot profesionalec na travi. Pred petimi leti sem sicer že igral na travi. Mislim, da sem se kar dobro znašel, saj sem se že v Eastbournu prek kvalifikacij prebil na glavni turnir, v Wimbledonu pa sem prišel do drugega kroga. Iz Anglije ne odhajam s sklonjeno glavo, temveč s pozitivnimi mislimi.
Kaj vas na teniški poti čaka sedaj, kam potujete?Skupaj s sodelavci v moštvu se moramo naprej usesti in dobro premisliti, kako naprej. Žal se portoroškega challengerja najverjetneje ne bom mogel udeležiti zaradi turnirjev višjega ranga, ki prihajajo na pesku in na katerih bi se znal direktno uvrstiti na glavni turnir. Komaj čakam ta del sezone z več turnirji na peščeni podlagi, na katerih želim biti v najboljši formi.
Turnir ATP v Umagu vas zanima?Imam veliko željo, da bi v Umagu nastopil na glavnem turnirju, saj vem, da je med gledalci tudi veliko Slovencev. Če se mi bo ta želja uresničila, mi bo to veliko pomenilo. Načrte mi lahko prekriža le turnir v Baastadu v Švici v primeru, če se direktno uvrstim vanj. Sicer pa se vidimo v Umagu.
