Medja in Hauc sta bila gosta današnjega poslovnega kosila v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik v Ljubljani. Oba sta na čelo obeh največjih slovenskih bank prišla v letu 2012 in oba sta dejala, da se odtlej ukvarjata predvsem s spremembo miselnosti ljudi. »Smo le nameščenci, delati moramo v dobro stranke,« je dejal Hauc.
V dobro banke je treba zavrniti tudi kakšno posojilo
Banka ni trgovina s pločevino, je opomnil predsednik uprave NKBM in pojasnil, da morajo kdaj v presoji, kaj je dobro za banko in njene delničarje, tudi zavrniti kakšno prošnjo za posojilo. »A pri nas še vedno obstaja razumevanje, da mora banka kreditirati podjetja, tudi slaba, da preživijo,« je bil kritičen.
Tudi po Medjevih besedah so pričakovanja, da bodo banke rešiteljice gospodarstva, napačna. »Vpliv bančništva v slovenskem gospodarstvu je popolnoma precenjen. Bančništvo je le navaden posel. Pika,« je dejal.
Še bolj konkreten je bil Hauc. »Po dokapitalizacijah konec leta 2013 vsi mislijo, da moramo odpreti trezor na stežaj, da si pridejo postreči,« je dejal. Za delovanje gospodarstva je po njegovem mnenju najbolj potreben ustrezen makroekonomski pravni okvir z davčnimi spodbudami, odpravljene bi morale biti tudi birokratske ovire. »Tega ni, iz Bruslja nas pa vsake tri mesece opominjajo, kaj je treba spremeniti,« je dejal.
Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko
Temu je sledilo vprašanje, kako naj ne le mala in srednja, pač pa tudi start-up podjetja pridejo do potrebnih finančnih sredstev za svoj zagon in oba sogovornika sta menila, da bančni krediti za takšna podjetja niso primerni. Banka se v financiranje podjetja vključi v fazi zgodnje in zrele rasti, prej pa ne, je dejal Hauc.
Organizatorje srečanja je tudi zanimalo, kakšna bo prihodnost obeh največjih slovenskih bank. Glede te se Hauc ni strinjal, da je treba vse takoj prodati. Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko, je menil in v ta kontekst umestil NLB.
Osebno pa podpira prodajo NKBM: »Želimo si strateškega lastnika.« V mislih na prihodnost je še dejal, da nameravajo Poštno banko Slovenije le deloma integrirati v skupino NKBM, saj bi s popolno vključitvijo izničili njeno blagovno znamko.
