Če za pop dive velja, da se lahko s pravim zvezdništvom hvalijo šele, ko dobijo posnemovalce med transvestiti, lahko o globalno priznanih izdelkih govorimo šele tedaj, ko po stojnicah in spletnih trgovinah začnejo krožiti tudi njihovi ponaredki. A če pop dive imitatorstvo jemljejo kot kompliment, ponaredki proizvajalcem – in tudi gospodarstvu sicer – delajo precejšnjo škodo. Hkrati je proizvodnja ponaredkov pogosto povezana z izkoriščanjem delavcev, organiziranemu kriminalu pa lahko služi kot vir sredstev za še bolj škodljive operacije.
Vedno več zasegov
Tako povpraševanje kot tudi ponudba ponaredkov sta visoka, daleč pa je čas, ko so nabor ponaredkov predstavljali zgolj ženske torbice, parfumi in ure. Policija, carina in mednarodno policijsko združenje Interpol so včeraj v Luki Koper razstavili le nekaj primerov zaseženih ponaredkov, njihov nabor pa je bil kljub temu izjemno pester: superge adidas, obeski s smrkci, brivski aparat braun, motorna žaga sti(h)l, telefon blackberry, prazni CD-mediji verbatim, slušalke beats by dre, čepica moštva Chicago bulls, torbica gucci, baterije sony... Kot pravi pomočnik direktorja koprskih carinikov Nedjan Jerman, v skritih azijskih delavnicah ponarejajo praktično vse, tudi zdravila, pesticide in celo rezervne dele za prestižne avtomobile ferarri in mercedes.
Da sta tihotapljenje in preprodaja ponaredkov vedno bolj razširjena, kaže tudi statistika. Leta 2012 so cariniki pri 555 najdbah zasegli za štiri milijone evrov ponarejenih kosov, lani pa so v črno zadeli 1334-krat in zasegli za skoraj 19 milijonov evrov ponaredkov. Statistika prvih štirih letošnjih mesecev nakazuje, da bo izplen carinikov letos še večji.
Prav v Luki Koper, ki jo je včeraj v sklopu akcije »Turn back crime« (Zavrnite kriminal, op. p.) obiskal tudi predstavnik Interpola José Manuel Fernández del Canto, zasežejo največjo količino ponarejenih izdelkov v Sloveniji, omembe vredno število ponarejenih kosov pa najdejo tudi na brniškem letališču in na glavni ljubljanski pošti. Velika večina ponaredkov, ki jo zasežejo v Kopru, je namenjena naprej na Slovaško, Češko, Hrvaško in v Avstrijo, ponaredki pa praviloma priplujejo iz Kitajske, Hongkonga, Singapurja in Indije. Gre za večje količine, ki jih nato prodajajo na ulicah – v nasprotju s posameznimi ponaredki, ki jih zasežejo na ljubljanski pošti in so posledica spletnih nakupov ter zato namenjeni slovenskim naslovnikom.
Koper zanimiv za kitajske kriminalce
Skrb zbujajoč trend so tudi vedno pogosteje ponarejena zdravila (s priljubljeno viagro na čelu) in pesticidi, ki so lahko zelo škodljivi zdravju. V Luki Koper so odkrili že več pošiljk iz Indije, ki so bile namenjene naprej v zahodno Evropo, v njih pa so se skrivala sporna in nevarna zdravila. Hkrati so v eni sami pošiljki našli kar 24 ton pesticidov, ki so bili najprej namenjeni na Madžarsko, nato še dlje na vzhod, iz moldavskega logističnega centra pa bi jih potem pošiljali posameznim kupcem v Evropski uniji. Neposredno so kupcem nevarni tudi ponarejene igrače in drugi izdelki iz umetnih materialov, ki pogosto vsebujejo prepovedane in nevarne kemikalije, ter s škodljivimi barvili prepojen tekstil.
V Luki Koper se ustavi veliko kontejnerjev tudi s tovrstnimi ponaredki. »V preteklih letih je bilo koprsko pristanišče zelo zanimivo za kitajske kriminalne združbe, ki so v srednjo Evropo tihotapile ponaredke tobačnih izdelkov, tekstila in obutve. Prav na podlagi v Sloveniji pridobljenih podatkov so lahko druge policije v srednji Evropi izpeljale več preiskav in razkrile tihotapske združbe,« o priljubljenosti koprskega pristanišča tudi med kriminalci z Daljnega vzhoda razlaga vodja policijskega sektorja za organizirano kriminaliteto Tomaž Peršolja.
Poleg navajanja slabše kakovosti ali celo nevarnosti ponaredkov pri Interpolu trkajo na vest kupcev, saj je tihotapljenje ponaredkov povezano z organiziranim kriminalom in izkoriščanjem delavcev. Vse krivde za široko ponudbo spornih izdelkov pa ne gre pripisati le azijskim združbam, saj ilegalne »sweatshope« (proizvodnje v neživljenjskih razmerah) poznamo tudi v Evropi – menda jih je največ v Italiji. Fernández del Canto iz Interpola pritrjuje, da je problematika proizvodnje ponaredkov prisotna tudi v Evropi, vendar pa hkrati dodaja, da se tovrstne delavnice hitro zapirajo in na novo odpirajo na različnih krajih. Ker se selijo iz regije v regijo, je težko govoriti o tem, katera območja so bolj problematična.
