Medtem ko se politiki pregovarjajo, kdaj bi bilo bolje imeti državnozborske volitve, odhajajoča vlada pa se po prsih trka z izvedeno sanacijo bank in rastjo BDP, podatki o poslovanju slovenskih podjetij kažejo vedno bolj skrb vzbujajočo sliko.
Prvič po letu 2009, ko je izbruhnila svetovna finančno-gospodarska kriza, so lani slovenska podjetja zabeležila padec prihodkov. Ti so se znižali za kar 1,6 milijarde evrov, pri čemer pa je številna podjetja reševala zgolj še boljša prodaja na trgih EU. Na domačem tržišču so na drugi strani prihodki ostali praktično nespremenjeni, na trgih zunaj EU pa so se znižali za skoraj desetino. Objave četrtletnih rezultatov kažejo, da se ti trendi letos še dodatno zaostrujejo, pri čemer pa se podjetja z največ težavami srečujejo prav na domačem trgu.
Podjetja rešuje le še tujina
Analizirana podjetja, ki so razkrila svoje rezultate v prvem letošnjem četrtletju, so prihodke v povprečju uspela povečati za okoli dva odstotka. V Krki so se tako letos padcu prodaje izognili skoraj izključno zaradi boljše prodaje v Rusiji in nekaterih vzhodnoevropskih državah, vendar pa je imel na drugi strani padec vrednosti rublja tudi velik negativen učinek na njihov dobiček. Toda tudi dosežena rast je skoraj izključno le še posledica boljšega poslovanja na trgih nekaterih bolje stoječih evropskih držav, kjer je politika kmalu po začetku krize spoznala, da mora stopiti ob bok svojemu gospodarstvu.
Tako ne preseneča, da se letos s padcem prihodkov soočajo zlasti trgovske, turistične in prehrambne družbe, ki večji del prihodkov ustvarijo na domačem trgu oziroma so odvisne od slovenskega potrošnika. »Opažamo, da je potrošnja še dodatno padla, kupci pa trošijo manj in se obnašajo še bolj racionalno ter premišljeno,« pravi predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič, ki pa kljub temu za letošnje leto napoveduje rast poslovanja. »Četudi je bilo v zadnjem obdobju mogoče zaznati nekoliko bolj pozitivno klimo in več optimizma v gospodarstvu, utegne politična kriza ponovno vnesti pesimizem, stagnacijo, zniževanje kredibilnosti na mednarodnih trgih in zniževanje bonitetnih ocen ter posledično podražiti vire financiranja,« opozarja vršilec dolžnosti predsednika uprave Simobila Boštjan Škufca Zaveršek. Z njima se strinja tudi član uprave Impola Vlado Leskovar, ki pravi, da se tudi zaradi negativnih trendov, pričakovanj in pristopov v domačem gospodarstvu skoraj v celoti usmerjajo v izvoz, kjer je na večini trgov prisoten optimizem.
Prav za proizvodne družbe je bil začetek letošnjega leta še najbolj obetaven, saj je večini uspelo ustaviti padec prihodkov oziroma so jih uspeli celo povečati. Tako v koncernu Kolektor Group letos beležijo več kot 10-odstotno rast prihodkov, prodajo komponent in sistemov pa pričakujejo zlasti na daljnem vzhodu. Po več letih stagnacije prihodkov so minimalno rast ustvarili tudi v Gorenju in Heliosu, prihodke pa so uspeli povečati tudi v šempetrski Letriki, kjer v prihodnjih letih najvišjo rast pričakujejo na neevropskih trgih. Direktor Frutarom Etola Zdenko Zanoški letos pričakuje rast predvsem v Turčiji, na Poljskem in deloma v Rusiji, medtem ko si želi, da bi prihodke v preostalih državah ohranili na lanskoletni ravni.
Namesto za razvoj denar za poplačilo posojil
Eden od razlogov za padec prodaje na domačem tržišču so tudi banke, ki tudi po dokapitalizaciji in čiščenju bančnih bilanc ne opravljajo svoje temeljne naloge, financiranja gospodarstva. Domača podjetja so tako lani svoje finančne obveznosti znižala za 1,62 milijarde evrov, pri čemer so za plačilo obresti namenila še dodatnih 1,2 milijarde evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se posojila nefinančnim družbam znižala še za dodatnih 388 milijonov evrov, na le še 11,2 milijarde evrov. Skupno torej v vsega 15 mesecih že za 3,2 milijarde evrov, kar je približno toliko, kot je državljane stala sanacija bančnega sistema. A del razdolževanja podjetij je šel tudi na račun podaljšanja plačilnih rokov, saj so se kratkoročne poslovne obveznosti kljub nižjim prihodkom lani povzpele za kar okoli 0,6 milijarde evrov.
Slovensko gospodarstvo je sicer še vedno prezadolženo, v zadnjih letih pa so podjetja naredila veliko premalo pri prodaji poslovno nepotrebnega premoženja in finančnih naložb. Konec lanskega leta so imele slovenske družbe tako v lasti za kar 21,6 milijarde evrov različnih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, medtem ko so imele denimo v zalogah za 8,6 milijarde evrov premoženja. Če bi torej podjetja prodala zgolj svoje kratkoročne finančne naložbe, bi s tem svoje finančne obveznosti lahko znižala za kar 6,5 milijarde evrov in s tem zgolj pri plačilu obresti privarčevala med 200 in 350 milijoni evrov.
»Sanacija bančnega sistema še ne prinaša bistvenih sprememb. Do sedaj je bila večina te sanacije izvajana predvsem na birokratskem in predvsem predragem pristopu, ki je v bančnem sistemu skoraj v celoti zamoril poslovnost. Ker pa se vse skupaj izvaja še na način, da vse plača tisti, ki ni nič kriv in dolžan, nato pa tudi na tej osnovi nima nobene pravice do upravljanja, se tudi v bodoče iz tega pričakuje manj, kot bi se moralo zgoditi,« je kritičen Leskovar.
Padec prihodkov pa čedalje bolj negativno vpliva tudi na dobičke podjetij. Že lani se je skupni neto čisti dobiček slovenskega gospodarstva znižal na vsega 169 milijonov evrov. To je dvajsetkrat manj, kot je znašal rekordnega leta 2007, in le približno toliko, kot je lani dobička ustvarila zgolj Krka. V kolikor v naslednjih mesecih ne bo prišlo do preobrata v domačem gospodarstvu, se bo, kot kaže, zgodba letos ponovila. Izmed analiziranih podjetij je letos dobiček uspelo povečati le tretjini, preostala pa so bodisi zabeležila padec dobička bodisi so poslovala z izgubo.
