Nad denarjem, ki se steka v državno blagajno, nad njegovim izterjevanjem in preganjanjem utajevalcev bo že čez nekaj mescev bedel združen organ davčne in carinske uprave. Nastajajoča finančna uprava bo zaposlovala približno 4000 ljudi, ki prihajajo iz različnih služb, z različnimi pravicami in pooblastili, skupaj pa morajo že zdaj upoštevati in poznati približno tisoč zakonskih in podzakonskih aktov, uredb, navodil, mnenj, pravil in podobnih dokumentov.
Usklajevanja o aktu o sistematizaciji delovnih mest še potekajo, a videti je, da se bodo morali nekateri cariniki, ki so si doslej izbojevali boljše pogoje dela, določenim dodatkom odpovedati, nekateri davčni uradniki, ki jih nikoli niso bili deležni, pa jih bodo dobili. Natančnega ustroja dela organa, ki mu grozi nemalo nejasnosti, predvsem pa nejevolje, še ni.
»Carinikom bodo jemali, da bi dali zaposlenim na davčni«
Prvega avgusta se bosta združila oba generalna urada, davčni in carinski, s 1. januarjem prihodnje leto pa še posamezni uradi. V carinski upravi (Curs) so nad združevanjem že vseskozi manj navdušeni kot zaposleni v davčni upravi (Durs). Čeprav bi pričakovali, da so tik pred začetkom združevanja nejasnosti razrešili, v resnici ni tako. Prav nedorečenosti v delovnih procesih pa si enoten organ za polnjenje državne blagajne težko privošči.
Po novem delitve na carinike in davčne uslužbence ne bi smelo biti, a prvi kljub temu grozijo s sindikalnimi akcijami, ki jih drugi skorajda ne poznajo. Razlog je predvsem dodatek za stalnost, ki so ga cariniki imeli doslej, uslužbenci davčne uprave pa ne. Poslej bo pripadal zaposlenim s posebnimi pooblastili ne glede na to, ali prihajajo iz carine ali davčne uprave. »Ne strinjamo se z načinom, da se carinikom kar koli jemlje, da se bo to dalo zaposlenim na davčni strani,« je ministrstvu za finance pisal predsednik sindikata Cursa Dušan Pečnik. »Glede na to, da ima Durs na določenih delovnih mestih operativcev celo nazive svetnik, in glede na to, da ste Dursu pripojili inšpektorje za igre na srečo, nas zanima, ali bodo tu tudi kakšni rezi, glede na bistveno višje plačne razrede, kot jih imamo mi na primerljivih delovnih mestih, kjer pa naj bi se plače celo znižale zaradi ukinjanja dodatka na stalnost,« nadaljuje Pečnik.
Kateri cariniki bodo dodatek izgubili, v sindikatu še ne vedo, ne pristajajo pa na to, da bi zaposleni opravljali enako delo kot doslej, a za nižje plačilo. Da gre za zelo naporen projekt, se strinja tudi predsednik konference sindikata davčne uprave Rasim Brdakič. Pojasnil je, da oni dodatka niso imeli, ker nikoli niso bili uniformirani uslužbenci. Zdaj naj bi ga prejeli inšpektorji, izterjevalci in del nadzornikov davčnih zavezancev z zahtevnejšimi nalogami. Nekateri cariniki so od leta 2001 poleg tega vključeni še v zavarovanje za poklicno pokojnino Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kamor zanje vplačuje država. Trenutno je v sklad vključenih nekaj manj kot 190 zaposlenih v Cursu. Naj omenimo, da je povprečna starost zaposlenih v carini 47 let, v davčni upravi pa še leto več.
Za dodatke dacarjem 1,6 milijona na leto
Dodatek bo sicer odvisen od delovnega mesta, nalog in pooblastil, in če imata davčna in carinska uprava zdaj skupaj sistemiziranih 37 delovnih mest, jih bo v finančni upravi skupaj okoli 25. Kot je pojasnil sekretar sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, se na posamezna nova delovna mesta prenašajo tudi pooblastila in v združeni finančni upravi bo manj delovnih mest, ki se jim opisi dela ne spreminjajo, kot je tistih, ki se jim. Razlike med delovnimi mesti, kaj so zahtevnejše in kaj najzahtevnejše naloge, še vedno niso rešene, prav tako, komu bo iz tega naslova pripadel dodatek in komu ne. V sindikatu državnih organov pa vztrajajo, da je treba za zaposlene v Dursu, ki opravljajo zahtevnejše naloge, zagotoviti dodatna sredstva (in jih torej ne jemati carinikom). »Da se ne bo v praksi ponovno dogajalo, da bosta dve uradni osebi opravljali ista dela in naloge, njuno delo pa bo vrednoteno različno,« pojasnjujejo.
Dva meseca pred združitvijo brez aktov
Za dodatek za stalnost naj bi na letni ravni sicer potrebovali dodatnih 1,6 milijona evrov, a do konca leta so plače javnih uslužbencev in drugi prejemki zamrznjeni. Kot možne vire za dodatek za stalnost so v sindikatu navedli stroške povrnjene bolniške, ki v Dursu na letni ravni znašajo milijon evrov.
Čeprav naj bi združitev k racionalizaciji močneje prispevala tudi z zmanjšanjem števila uradov, bo za zdaj njihovo število enako številu davčnih uradov in teh je šestnajst. Po pojasnilih ministrstva za finance so želeli odločitev o številu finančnih uradov po državi prepustiti vladi, a so poslanske skupine z dopolnilom k zakonu določile število uradov. Vsaj do nove ureditve organiziranosti državne uprave na teritorialni ravni bodo uradi finančne uprave tam, kjer so zdaj davčni uradi.
»Dva meseca pred združitvijo nimamo še nobenega podzakonskega akta,« pojasnjuje predsednik sindikata Cursa Dušan Pečnik, ki zagotavlja, da združitvi ne nasprotujejo, se pa bojijo, da bo v združenem organu carinska služba počasi izginila. Odgovora na vprašanje, kaj je osnovna ideja združitve, do danes niso prejeli, pravi Pečnik. »Cariniki moramo izvajati tudi nadzor, ne zgolj pobirati dajatve,« je dejal in dodal, da argument o združevanju zaradi ukinitve meje s Hrvaško ni na mestu, saj imajo samostojne carinske službe tudi druge države Unije, ki so brez mej že veliko dlje. Poleg tega prevzemajo cariniki zdaj še nadzor nad delom na črno, izvršbami in celo lastniki koncesij za rabo vodnih virov.
Da podzakonskih aktov še ni, pojasnjujejo tudi na ministrstvu za finance. Pripravlja jih delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, davčne in carinske uprave ter sindikatov. »Ta dva organa pobereta vse dajatve v državi, zato je tveganje veliko,« pa opozarja Pečnik in sprašuje, ali je čas krize in menjave oblasti res pravi.
