Kar 26 kolesarjev je skočilo v beg, glavnina je z vsemi tremi Slovenci in vodilnimi z Nairo Quintano zaostala 15 minut, zmago pa je odnesel Stefano Pirazzi (Bardiani). Šla je v prave roke, saj velja za najbolj napadalnega kolesarja v rožnati karavani in mu navijači že zidajo kapelice. Zaradi zmagovite geste leve roke čez desni komolec ima še kakšnega več. A bolj kot zadnja priložnost za Mezgeca in Božiča v nedeljo v Trstu – Jan Polanc (Lampre) ima še nekaj tihega upanja na današnji gorski etapi do Panarotta nad Valsugano in v soboto na nam bližnji legendarno strmi Monte Zoncolan, vmes bo v petek trenutek resnice še na kronometru na Monte Grappa – se je tema še vedno vrtela okoli legendarno kaotičnih razmer v kraljevski etapi. Od tega, da je mali drobni Nairo Quintana rožnato majico priboril s spornim napadom na spustu s Stelvia, kjer mu rojak Uran ni sledil. Do tega, da bi zaradi neregularnih razmer in kaosa, za katerega so krivi tudi organizatorji, etapo morali kar razveljaviti, direktor dirke Mauro Vegni pa odstopiti, ker so mu zadeve ušle z vajeti.
»Med nami kolesarji večjih polemik ni bilo, več jih je bilo med šefi. Med nami je bil glavna tarča Rus Maksim Belkov iz Katjuše, saj ga ni bilo kolesarja, ki ne bi povedal nekaj krepkih tej 'brihtni' ruski buči. Kolesarji smo se zmenili, da gremo lepo skupaj na prvi prelaz Gavia, in ker ne bi resno dirkali, bi organizatorji tekmo prekinili. Tako pa je ta 'idiot' nažgal in vsi za njim, organizatorji so nas tako spravili tudi čez Stelvio, saj je šlo le za preživetje. Dobro, da ni kdo za večno tam ostal,« opiše Mezgec.
»To, kar je bilo v torek, s kolesarstvom nima nobene zveze,« je še bolj oster Borut Božič. Ne zaradi osebne plati trpljenja, saj se je na razmere dobro pripravil in se ni jokaje ustavljal ob cesti od nemoči. »Čez gore smo šli zaradi denarja, ker tam že lani niso šli zaradi snega, zaradi 50 gledalcev na Gavii, 44 na Stelviu in 34 v cilju, ter vas pred TV. Nas 160 je pa nečloveško zmrzovalo. Ker ni pravil, da bi kdo rekel – ne. Da je sedaj polemika o tem, da je dirka regularna, naj si organizator pripiše sebi. Mi smo le igralci, ki žal sami nismo imeli dovolj pameti,« opiše filozofsko plat ter niza naprej. »Sam sem bil med zadnjimi, ki so peljali čez Gavio in Stelvio, videl vse mogoče okoli spremljevalnih avtov, vse v boju za preživetje. Če bi bilo regularno, bi v dovoljenem času zaostanka v cilj pripeljalo 100 kolesarjev in nič več. Da o varnosti ne govorim. Sedaj se lahko kdo vpraša, zakaj je Quintana divjal navzdol, pa Hesjedal, Rolland? Da jih je manj zeblo. Logika. Počasneje kot se spuščaš, dlje časa zmrzuješ. Tako pa so eni divjali, drugi so se na vrhu med avtomobili preoblačili, ker so jasno v vsaj treh jezikih po radijski zvezi slišali, da naj se gre počasi navzdol. Teh vprašanj in dilem je milijon. Taka dirka je brez zveze. Bedarija. Ne vem, kdo vidi nekaj zelo zanimivega v tem, da se dirka le za golo preživetje. Divja liga. Že tako se Gira drži smola, pa so vseeno rinili tja, kjer smo vsi vedeli, da bo zima. Trst? Vprašanje, če bomo v takih razmerah v tej norišnici sploh do tja pripeljali.«
