Z Moveknowledgement smo imeli dub fazo zgolj eno obdobje. Prej smo bili bolj soul, potem bolj jazz. Z dubom smo eksperimentirali kasneje. Dubzilla je igrala že prej in sam sem k njej prišel naknadno. Neko obdobje sem bil povsem mahnjen na dub. Tudi didžej sem bil. Vedno sem hotel imeti dub band. Sicer pa je dub prišel v Novo mesto prek Metelkove oziroma prek Ljubljane.
V koliko ansamblih igrate?Moveknowledgement, Dubzilla. Samosvjetlo s kitaristom Majk, 3D prasci, Kill Kenny, s Klemnom Klemnom igram kot spremljevalni bend, s kantavtorjem Aleksom in še bi se kaj našlo.
Se lahko preživljate z glasbo?Komajda. Letos bom zaprosil za status kulturnega delavca, da mi bodo krili prispevke in račune bi lahko izdajal. Lažje bi shajal.
Ste multiinštrumentalist. Pri Dubzilli igrate klaviature. Kaj ste v osnovi?V srednji šoli sem šel naredit dve leti pozavne, zgolj da sem pridobil teorijo, potem sem eno leto študiral baskitaro in v osnovi sem basist. Me pa zanimajo stare zadeve. Stari inštrumenti, ki sem jih nemalo dobil na kosovnih odpadih.
S katero prestižno trofejo s kosovnega odpada se lahko pohvalite?Kolega je dobil na odpadu wurlitzerja, električni klavir, ki sem ga dal v kompletu obnoviti.
So Riders on the storm odigrani na wurlitzerju?Ne, tisto je odigrano na rhodesu. Najbolj znan komad na wurlitzerju je verjetno What I say Raya Charlesa. Na letnik 1959.
Kateri letnik je vaš?Letnik 69.
Koliko tisoč evrov je torej nekdo odvrgel na kosovni odpad?Zdaj ko sem ga obnovil, je njegova cena okoli 1200 evrov. Nisem klaviaturist, ki bi hodil v glasbeno šolo. Igram bolj na občutek. Zamenjal sem ogromno inštrumentov in klaviatur, vendar ko začutiš ta zvok, veš, da gre za pravi zvok. Večina glasbe, ki jo poslušam, je progresiven jazz rock iz 60. in 70., kot Passport na primer, nemški kraut jazz bend.
Jimi Rasta je onidan na vašem koncertu pripomnil, da sliši prav to, stare progresivce. Dubzilla ste precej neskrivaška in žanrsko čista kombinacija.Psihedelični jazz rock. To je moj delež.
Zanimivo, da ste nešolani, kajti klaviature uporabljate zelo suvereno. Dubzilla sicer ni od včeraj, mar ne?Da, vendar pa je bil bend do mojega prihoda precej ljubiteljski. In to je bil tudi moj pogoj. Da bodo možne tudi kadrovske spremembe. Kajti dub je sicer zelo minimalistična glasba, vendar če je ne odigraš povsem točno, ne zveni, kot bi morala. Mislim, da je bend zelo zrasel. Bobnar, na primer, se je zelo razvil. Trden je, drži in ne bluzi.
Zvok njegovega bobna je žanrsko čist, prepričljiv.Zamenjal je bobne, kar sem mu rekel tudi sam. Prej je imel neki krš. Tudi sam se je našel. Zamenjal sem ogromno opreme in rad svetujem. Vedno sem hotel delati v glasbeni trgovini, vendar ne vem, zakaj nikdar nisem.
Govorite o enostavni zadevi, da je za določen zvok pač potreben določen inštrument.Seveda, za jazzi zvok potrebuješ manjše bobne, za rockovski zvok potrebuješ večje bobne. Bend se je glede dinamike precej razvil s tem, ko smo igrali kot spremljevalni bend Klemna Klemna. Njegov minimalizem je dal neko smer in izkušnjo.
N'Toko in Klemen Klemen sta prvi raperski imeni v deželi. Kako je kot inštrumentalist spremljati enega ali drugega?Klemen ima neki drug ritem. N'Toko naredi na narejeno glasbo, Klemen pa, kolikor bi ga kdo morda ocenil, da je laik, zelo dobro ve, kaj hoče. Če činela ne bo takšna, kakršno bi rad, ne bo popustil. Rad ima shuffle pa tempo mora biti zelo na dol. Zdaj sem snemal inštrumente za njegovo novo ploščo in naj opišem primer. Prinesel je z vinilnih plošč posamplane sample, ki so bili preneseni v klasični uglasitvi, pri čemer je ugotovil, da zvenijo četrt tona nižji. In zdaj bi rad, da vse te komade preglasimo za tega četrt tona. Kar pomeni, da bi na primer moral popolnoma »razšraufati« klaviaturo.
Kako je prišlo do tega, da so njegovi sampli četrt tona nižji?Možno je marsikaj. Lahko da nekdo, ki je presnemaval z vinila, snemalne naprave ni imel povsem na ničli in je tako prišlo do zamika. Lahko da se je četrt tona zgodilo že onim, ki so snemali na trak. In zdaj bi on rad imel točno tako. Ne vem, ali se bo dalo. Hočem pa povedati, kako malenkosten zna biti. Ker mu tega četrt tona pač dogaja.
Aha, N'Toko je pa bolj elastičen, se zna naložiti na neko podlago in odrepa?Da in tudi bolj zna improvizirati. Je pa pri Klemnu tako, da ko se to, kar si zamisli, vsidra, dobi glasba veliko prostora in je bolj »loose«. Sta pa to edina dva raperja pri nas, ki kaj veljata, s katerima delam in s katerima mislim še delati.
Že dolgo časa nisem doživel tako zmagovitega koncerta, kakršen je bil zadnjič vaš nastop v Channel Zeru na Dub Labu. Celo neki modrček je priletel na oder, če sem videl prav.Ne, ne, violinistka ga je pustila, ker ji je postalo prevroče.
Ups. Kakor koli, kako ste vi doživeli zadevo na odru?Sam sem vedno kritičen, po vsakem špilu. Nekdo mora držati bend skupaj.
Se pravi kot kak trener, ko vsa država nori, on pa na tiskovki že razmišlja o novi tekmi.Nekaj takega, ja.
Torej se v zaodrju ne dogaja razvrat, ampak prej poteka taktični sestanek za nov nastop?Gre za to, da se nekateri člani benda ne ukvarjajo z glasbo tako kot jaz. Da je ta bend nekaj dosegel, sem moral jaz riniti. Da si je nekdo kupil kitaro, efekt in podobno. In to utrudi. To je edini bend, v katerem delam večino zadev. V takšni glasbi moraš biti stabilen.
Je to bend, ki vam najbolj zveni od bendov, v katerih igrate?Ne bi rekel. Prej so to Moveknowledgement, kjer igram baskitaro. In to je tudi bend, s katerim sem odrasel in se skupaj z njim razvil.
