Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki so ga začeli trije invalidi, odločilo, da je zakon o volitvah v državni zbor v delu, ki ureja vprašanje volišč za invalide, neustaven, državnemu zboru pa je naložilo, da mora to neskladje odpraviti v roku dveh let. Sodišče je v svoji odločbi poudarilo, da ima vsak volilec, tudi invalid, pravico glasovati na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik, torej na svojem domačem volišču.
Moral bi premagati deset stopnic
Invalidi so se za vložitev pobude odločili zaradi težav, s katerimi se soočajo pri dostopu do volišč. Tako je Mariborčan, ki se lahko giblje le z invalidskim vozičkom in še to zelo počasi, saj tudi roke težko uporablja, takoj ob razpisu lokalnih volitev leta 2010 prosil mariborsko volilno komisijo, naj mu omogoči glasovanje na volišču, ki mu bo dostopno. Vendar je mestna volilna komisija vse njegove prošnje preslišala in za volišče v bližini njegovega prebivališča izbrala lokacijo, ki invalidom ni bila dostopna. »V Mariboru je bilo od 113 volišč le eno dostopno invalidom, omenjenemu invalidu pa je bilo določeno volišče, do katerega bi moral premagati deset stopnic,« pojasnjuje pravnik Jurij Toplak, ki je tudi sodeloval pri celotnem postopku. Volilna komisija je invalida po Toplakovih besedah kasneje poslala na posebno volišče za invalide: »Nekatere organizacije so že takrat opozarjale, da gre pri ločenih voliščih za ponižujočo segregacijo. Mestna volilna komisija pa je vse volilčeve prošnje zavrnila.«
»Kako težko je to razumeti?«
Kasneje se je mariborski invalid neuspešno obrnil tako na upravno kot na vrhovno sodišče, leta 2011 pa se je odločil, da bo pravico poiskal na ustavnem sodišču. »Invalid ni želel nič več, kar dobijo drugi: možnost priti na volišče in izpolniti listek. Kako težko je to razumeti? Človek se obrne za pomoč k sodniku takrat, ko druge rešitve res ne vidi več. Naloga sodnika pa je, da varuje človekove pravice in zaščiti žrtev kršitve,« opozarja Toplak. Po njegovem mnenju je sicer invalidov, ki v preteklosti niso mogli glasovati, veliko.
Neustavni člen zakona o volitvah v državni zbor med drugim določa, da okrajna volilna komisija za območje okraja določi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom. Volilci, ki želijo glasovati na tem volišču, pa morajo svojo namero sporočiti najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Ustavno sodišče pa je poudarilo, da morajo biti invalidom po ustavi in ratificirani mednarodni konvenciji o pravicah invalidov dostopna vsa volišča.
Konvencija v svojem 29. členu določa, da morajo države pogodbenice zagotavljati invalidom politične pravice tako, da jih uživajo enako kot drugi. »Splošna prepoved diskriminacije na podlagi osebne okoliščine invalidnosti torej izhaja tako iz ustave kot iz mednarodnih instrumentov,« še piše v odločbi ustavnega sodišča.
