Potem ko so policisti v sredo zvečer v Belfastu prijeli voditelja severnoirske stranke Sinn Fein Gerryja Adamsa zaradi suma umora Jean McConville, ki jo je leta 1972 ugrabila in nato ubila Irska republikanska armada (Ira), so se preiskovalci včeraj odločili, da zaprosijo za podaljšanje časa za dodatno zaslišanje, sicer bi ga morali izpustiti brez obtožnice. Primer umora McConvillove, 37-letne matere desetih otrok, je že takrat močno razburil severnoirsko javnost, zelo verjetno pa bo zdaj poskrbel za nove pretrese v tej britanski pokrajini, predvsem na političnem prizorišču.
McConvillovo so takrat severnoirski republikanski separatisti ugrabili na njenem domu na zahodu Belfasta in jo nato ustrelili, ker so mislili, da jih je izdajala britanskim vojakom, medtem ko so se oni borili proti britanski nadvladi. Uradna preiskava je pokazala, da ni bila informantka vojske. Leta 1999 je Ira tudi priznala njen umor in njene posmrtne ostanke so šele štiri leta kasneje našli v okrožju Louth. Ob njeni ugrabitvi so bili navzoči tudi njeni otroci, a si doslej niso upali povedati, kdo jo je odpeljal. Njena hčerka Helen McKendry je zdaj v pogovoru za BBC dejala, da je imena pripravljena povedati. »Ne bojim se več Ire. Z veseljem bom policiji povedala imena,« je dejala.
Adams, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja veljal za tiskovnega predstavnika Ire in se je nato prelevil v mirovnika in severnoirskega državnika, vsakršno povezavo z likvidacijo McConvillove zavrača in trdi, da ima njegova aretacija politične motive. Podpredsednik severnoirske vlade Martin McGuinness, prav tako član stranke Sinn Fein, je dejal, da so obtožbe zoper Adamsa »zlobne« in namenjene destabilizaciji severnoirskega mirovnega procesa ter škodovanju njegovi stranki pred prihajajočimi majskimi lokalnimi in evropskimi volitvami.
McGuinness je svoje sume, da gre za aretacijo s političnim ozadjem, utemeljil tudi z ugotovitvami, da noben britanski vojak ali poveljnik doslej ni bil aretiran ali obsojen zaradi ubijanja nedolžnih civilistov na ulicah severnoirskih mest. Britanski premier David Cameron je zanikal obtožbe o politični motiviranosti aretacije. »Ni nikakršnega političnega vmešavanja v primer,« je zatrdil.sz
