Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj tudi javno predstavil predlog zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami in ga poslal v javno razpravo, ki bo trajala do 15. maja. Zakon naj bi do konca leta sprejeli poslanci, množična legalizacija pa bi se začela s prihodnjim letom, ko bi predpis stopil v veljavo. Pri tem je v delovni osnutek, ki smo ga v Dnevniku razkrili v soboto, ministrstvo očitno še konec tedna vnašalo pomembne spremembe. Tudi stroka in predstavniki občin so namreč kljub petkovemu sestanku na ministrstvu zanje izvedeli šele včeraj.
Legalizacije v nedogled vendarle ne bo
Tako je ob opozorilih stroke in občin ministrstvo zdaj črnograditeljem vendarle postavilo omejitve: po najnovejšem predlogu bo mogoče legalizirati le objekte, ki bodo vidni na ortofotih geodetske uprave, izdelanih letos ali prej. Rok za vložitev zahteve za legalizacijo bo tri leta od uveljavitve predlaganega zakona, torej predvidoma do konca leta 2018. Z vlogo bodo do odločitve upravnega organa (v največ 90 dneh) zastali tudi vsi inšpekcijski postopki proti črnograditelju.
Tako imenovana amnestija ne bo doletela samo objektov, starejših od 30 let, temveč bodo lastniki z minimalnimi dokazili lahko legalizirali vse objekte, zgrajene pred letom 1995. Enostavnejši postopek in izdelava minimalne projektne dokumentacije sta predvidena tudi za neskladne gradnje manjšega obsega, ki od izdanega gradbenega dovoljenja odstopajo do 10 odstotkov. O legalizaciji in pogojih za legalizacijo drugih nezakonitih gradenj z večjimi odstopanji ali sploh brez gradbenega dovoljenja pa bo na stroške črnograditelja odločala posebna gradbena komisija. Med drugim bo presojala, ali bi bilo z določenimi sanacijskimi ukrepi (s katerimi se črnograditelj strinja) objekt vendarle mogoče legalizirati, v vmesnem času pa mu podeliti začasno gradbeno dovoljenje.
Po novem še posebna dodatna taksa
Novost v predlogu je tudi posebna taksa za legalizacijo, ki bo znašala 100 evrov za neskladne gradnje manjšega obsega in 300 evrov za starejše objekte oziroma gradnje z večjimi odstopanji oziroma brez gradbenega dovoljenja. Poleg te takse in vseh običajnih prispevkov in dajatev, ki jih mora plačati vsak investitor (na primer komunalni prispevek), bodo morali vsi črnograditelji plačati tudi že zdaj uzakonjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. To nadomestilo ministrstvo za potrebe množične legalizacije po najnovejšem predlogu znižuje za polovico, ob tem pa črnograditeljem omogoča še obročno plačilo prispevkov in dajatev.
Minister Omerzel je znova poudaril, da se del stroke s predlaganim načinom množične legalizacije strinja, čeprav se v občinskih vrstah tej izjavi čudijo, inženirska zbornica pa je tudi z dopisom ministrstvo že pred tem opozorila, da so prav vsi predstavniki stroke in občin na usklajevalnih sestankih izrazili nasprotovanje tako sprejetju zakona o legalizaciji še pred celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje kot posameznim predlaganim rešitvam v njem.
»Če si država resnično želi urediti področje, bi morala najprej preprečiti nove črne gradnje, potem pa bo po korakih stanje za nazaj že uredila,« je eden naših sogovornikov povzel ugovore stroke. Kajti ta je že večkrat opozorila, da razraščanje črnih gradenj spodbujajo predvsem predolgi, zapleteni in dragi postopki pridobivanja dovoljenj ter izjemno neučinkovit nadzor inšpekcijskih služb.
Zakaj bi se ovadili?
Zakaj bi se ob takšnem stanju torej črnograditelj sam prijavil in si v najboljšem primeru povzročil dodatne stroške, v najslabšem pa celo ogrozil svojo nepremičnino, če mu seveda inšpekcija še ne grozi z rušenjem? Omerzel računa na zavedanje ljudi, da vsaka gradnja v prostoru vpliva na vse državljane. Tistim, ki jih to ne gane, pa vendarle sporoča: »Gradbena inšpekcija in drugi organi, kot so geodetska uprava in upravne enote, bodo začeli delovati intenzivneje, namenjenega jim bo tudi več denarja kot doslej. Slej ko prej bo tiste, ki ne bodo poskrbeli za legalizacijo svojih objektov, začela obravnavati inšpekcija.« Koliko več sredstev naj bi namenili za nadzor nad črnimi gradnjami, minister še ni vedel povedati. Je pa dejal, da lahko celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, ki naj bi med drugim zagotovila tudi učinkovitejše postopke inšpekcijskih služb, pričakujemo šele naslednje leto.
