V zgodbi o vladni zavrnitvi sofinanciranja enajstih projektov s področja oskrbe z vodo iz evropskega denarja, ki smo jo v Dnevniku razkrili včeraj, prihajajo na dan nove podrobnosti.
Med štirinajstimi projekti, ki jim je vlada poleti lani prižgala zeleno luč za financiranje z denarjem EU, zaradi česar ga je letos zmanjkalo za druge projekte, jih je namreč sedem iz severovzhodne Slovenije. Iz te regije prihaja tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Pri treh je izvajalec del SGP Pomgrad Stanka Polaniča, ki obvladuje tudi Skupino Panvita, ki jo je do leta 2010 vodil Židan. To so ureditev sistema odpadnih voda v porečju Mure ter oskrba s pitno vodo na območju Pomurja in Dravinje. Vsi trije so skupno vredni skoraj 70 milijonov evrov, pri čemer bo okoli 43 milijonov prispevala EU.
Od teh je najbolj sporen skoraj 50 milijonov evrov vreden projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C«. Ne zaradi namena, ampak zaradi dejstva, da ga je celo ministrstvo za okolje, ko ga je predlagalo za sofinanciranje z denarjem EU, označilo za tveganega. To pomeni, da tudi po oceni ministrstva v času odobritve projekta ni bilo jasno, ali bo projekt dokončan in ali bo občinam, ki ga vodijo, zanj uspelo počrpati ves namenjeni denar iz kohezijskega sklada. Na to bojazen nakazujejo tudi aktualni podatki o črpanju. V devetih mesecih je krovnemu pomurskemu projektu uspelo počrpati le štiri odstotke sredstev, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi projekti malo. Projekt je vladno odločbo o sofinanciranju z denarjem EU prejel med prvimi,
Kjer je Židan, je tudi Branko Vodušek
Povezav z Židanom tu še ni konec. Za uradno promocijo projekta skrbi agencija Dialog Branka Voduška. Ta je za ministrstvo za kmetijstvo in okolje lani pomagal pripraviti petletni strateški načrt promocije kmetijstva in živilskih proizvodov. Od marca 2013, ko je Židan prevzel vodenje ministrstva, je to agenciji Dialog skupaj nakazalo skoraj 70.000 evrov za različne storitve. Med njimi tudi 25.550 evrov za oglaševanje in trženje projekta zagotovitve poplavne varnosti v porečju Drave. Gre še za enega od štirinajstih projektov, ki so lani na predlog Židanovega ministrstva dobili odločbo o sofinanciranju z denarjem EU. A hkrati je ta projekt edini, ki ga ne vodijo občine, ampak neposredno – ministrstvo.
Da pri delitvi evropskega denarja vlada nedomišljen sistem, je včeraj priznala tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina. Pojasnila je, da je prejšnja vlada leta 2012 občine pozvala, naj zaradi prepočasnega črpanja evropskih sredstev pripravijo nove okoljske projekte. Ti naj bi nadomestili tiste, ki jim je zaradi zastoja grozila izguba denarja EU. Pri tem pa vlada po besedah Jerinove ni opredelila kriterijev za izbor projektov, ki bi bili deležni dodatnih 180 milijonov evrov. In tu je svojo vlogo očitno odigral Židan. Ne le da je njegovo ministrstvo namreč na kupu zbralo bistveno več projektov, kot je bilo razpoložljivega denarja. V potrditev vladnemu organu upravljanja je – naključno ali ne – naprej poslalo tiste, ki so regionalno ali kako drugače blizu ministru. »Ko je denarja zmanjkalo, je vladni organ nehal izdajati odločbe,« je včeraj dejala Jerinova.
Na suhem so tako ostali številni projekti vodooskrbe iz trikotnika Ljubljana–Novo mesto–Kočevje. Tudi sicer regionalne uravnoteženosti projektov ni mogoče opaziti. Med skupno petindvajsetimi dodatnimi projekti so jih občine z zahodne strani Trojan prijavile petnajst. Vladno odločbo o sofinanciranju je prejelo le pet projektov (gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Podpeči, odvajanje odpadnih voda v porečju zgornje Save in Ljubljanice pri Cerknici, oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save in v porečju Sore). Od projektov z vzhodne strani Trojan je brez evropskega sofinanciranja ostal le eden: 50 milijonov evrov vredna oskrba s pitno vodo v porečju Drave.
Župani ogorčeni, bodo sledile tožbe?
Župani 27 od 34 občin, katerih projekti so na repu vrste ostali brez denarja, na razlago o nedomišljenem sistemu razdeljevanja dodatnih sredstev ne pristajajo. Župani, ki so se včeraj sestali v ljubljanski mestni hiši, bodo od vlade zato zahtevali, da sprejme takojšnji sklep o zagotovitvi evropskih sredstev tem enajstim projektom. Pričakujejo, da bo vlada nato do 30. aprila izdala še ustrezne odločbe o dodelitvi denarja. V nasprotnem primeru župani državi žugajo bodisi s tožbo zaradi neizdanih odločb bodisi z odškodninskimi tožbami, je povedal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Pojasnil je, da so imele občine zaradi poziva vlade, da pripravijo projekte, ki bi jih lahko financirali s pomočjo bruseljske blagajne, veliko stroškov. »Plačati smo morali projektno dokumentacijo, pridobivanje soglasij, dovoljenj, urejati smo morali služnost, kupiti zemljišča, na javnih razpisih smo izbrali izvajalce. Vse to so stroški,« je dejal Smrdelj. Župan Brezovice Metod Ropret pa je opozoril, da škoda nastaja tudi gradbenim podjetjem, ki so jih občine izbrale za izvajanje projektov, saj morajo podaljševati bančne garancije.
»Župani so ves čas vedeli, kakšna je situacija na terenu,« odgovarja Jerinova. Po njenem nedodelitev sredstev ne bi smela biti presenečenje za zdaj razburjene občine. To so župani označili za laž, saj so vse do aprila verjeli, da bodo odločbe dobili in da bodo takrat lahko nemudoma začeli gradnjo. V Kamniku, Domžalah, Trzinu, Mengšu in Moravčah so se čakanja na odločbo ministrstva za gospodarstvo že naveličali, zato so nedavno napovedali začetek gradnje tudi brez evropskega denarja. V Pivki so po Smrdeljevih besedah prav tako že opravili nekatera dela v sklopu postojnsko-pivškega projekta, ki niso mogla počakati na odločbo o dodelitvi sredstev, zato napovedujejo tožbo proti državi.
