Še dobra dva tedna imajo stranke na voljo, da sestavijo in potrdijo liste oziroma zberejo podpise za kandidature na evropskih volitvah. Če v tem času ne bo prišlo do dogovora o še kakšnem skupnem nastopu, se nam napoveduje prava inflacija kandidatnih list na levici oziroma na levi sredini.
Možnost, da bi se za sodelovanje odločile stranke, ki so članice oziroma se vključujejo v evropsko skupino liberalcev (Alde), še ni pokopana. Ali bo do nadaljnjih pogovorov o skupni listi prišlo, pa bo predvsem odvisno od odločitve na današnji seji izvršnega odbora PS. Glede na to, da je premierka Alenka Bratušek skupnemu nastopu naklonjena, je precej verjetno, da bo takšno tudi stališče izvršnega odbora PS. Zadnjo besedo pa ima svet stranke.
Povezovanje brez DL?
»Možnosti za dogovor za skupni nastop doslej sploh še ni bilo in bo nastopila tedaj, ko bodo organi PS potrdili nosilca njihove liste,« nam je dejal Jelko Kacin, ki bo v primeru, da do dogovora ne pride, nosilec liste LDS. Dvomov, da bo prvi na listi PS ekonomist Jože Mencinger, tako rekoč ni več. Večini v največji vladni stranki – med njimi tako predsedujoči Alenki Bratušek kot ustanovitelju PS Zoranu Jankoviću – se zdi ta izbira dobra. Poleg Mencingerjeve prepoznavnosti in ugleda kot dobrodošlo poudarjajo tudi njegovo kritičnost do politike EU, kar naj bi prispevalo k omilitvi prepričanja javnosti o preveliki poslušnosti največje vladne stranke ukazom iz Bruslja. Vendar pa obstaja v delu Pozitivne Slovenije tudi bojazen, da bodo razhajanja med pogledi Mencingerja in PS v kampanji prišla preveč do izraza.
Če se bo največja vladna stranka odločila za oblikovanje skupne liste z drugimi članicami Alde, bodo po vsej verjetnosti na evropskih volitvah skupaj nastopile Pozitivna Slovenija, LDS in Zares, kaj malo možnosti pa je, da bi se jim (lahko) pridružila DL. Petkovo ravnanje poslancev PS ob interpelaciji proti notranjemu ministru kaže na to, da bi ti na sodelovanje s stranko Gregorja Viranta na evropskih volitvah težko pristali. Prav tako pa bi tudi DL težko pristala na to, da bi bil prvi na skupni listi Jože Mencinger, katerega pogledi na ekonomska vprašanja se bistveno razlikujejo od pogledov njihove stranke. Tako je v DL mogoče slišati, da je bil skupni nastop za njihovo stranko aktualen predvsem, ko se je kot možni nosilec liste omenjal evropski komisar Janez Potočnik.
Prvi na listi DL bo skoraj gotovo pravosodni minister Senko Pličanič, ki bo očitno tudi edini minister, ki bo kandidiral na evropskih volitvah. Kot je mogoče slišati v vladnih vrstah, je premierka pred časom dejala, da nad kandidaturami ministrov na majskih volitvah ni navdušena, menda naj bi celo poudarila, da naj tisti minister, ki se bo odločil za kandidaturo, odstopi. Odgovora na vprašanje, ali bo Bratuškova vztrajala pri takšnem stališču, nam zaradi premierkinega obiska na Norveškem ni uspelo dobiti, v DL pa pričakujejo, da se to ne bo zgodilo.
Združena levica in Solidarnost se še pogovarjata
V zadnjih mesecih se je na levici oziroma levi sredini pojavilo več novih strank in društev, ki bodo nastopili tudi na evropskih volitvah. V Združeno levico povezane Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in TRS se o nosilcu liste še usklajujejo. Kot nam je včeraj zagotovil sindikalist Branimir Štrukelj, to ne bo on. Verjetno pa bo listo podprl tako, da bo na njej kandidiral, a na neizvoljivem mestu, saj ne želi oditi v Bruselj. Združeno levico pa želi podpreti, ker se ta edina zavzema zgolj za delavce in ne išče ravnotežja med delom in kapitalom. Prav tako pa želi tudi preseči predsodek, ki je značilen za Slovenijo, da sindikalisti ne smejo imeti političnih stališč.
Včeraj je svojo listo predstavila Solidarnost; njen nosilec bo nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Ta nam je dejal, da je Solidarnost nenehno poudarjala nujnost povezovanja strank in gibanj, ki so zrasla iz vstajniškega gibanja, in tako razmišljajo tudi danes. So pa za skupen nastop na evropskih volitvah po Kebrovih besedah časovni in tehnični zadržki. A so se po naših informacijah o tej možnosti predstavniki Solidarnosti in Združene levice včeraj popoldan (ponovno) pogovarjali, dokončno odločitev o možnosti skupne liste pa naj bi sprejeli prihodnji teden. Predsednik TRS Matjaž Hanžek je sicer še pred tem srečanjem kot glavni razlog za nepovezovanje novih strank in društev na levici navedel njihove odločitve, da bodo v Bruslju delovali v različnih poslanskih skupinah. Tako naj bi v primeru, da bi dobila evropskega poslanca Združena levica, ta sodeloval v poslanski skupini evropske združene levice, Solidarnosti je najbližja skupina socialistov, poslanec Šoltesove Verjamem – to društvo mora pred vključitvijo v evropsko tekmo zbrati tri tisoč podpisov volilcev – pa naj bi se po naših informacijah pridružil samostojnim poslancem ali kakšni morebitni novi poslanski skupini.
Lukšič kot adut ali ovira?
Vsekakor bo na levici samostojno nastopila SD, katere kandidatna lista bo dokončno znana prihodnji teden. Čeprav naj prvak Igor Lukšič na organih SD še ne bi najavil svoje kandidature, pa njegovi strankarski kolegi ne dvomijo, da bo kandidiral za evropskega poslanca. Prepričani pa so tudi, da bo nosilec liste. Ob tem poudarjajo, da si kot predsednik stranke težko privošči, da ne bi prišel v evropski parlament, verjetnost, da bi bil izvoljen s pomočjo prednostnih glasov – tako kot na primer pred desetimi leti njegov predhodnik Borut Pahor, ki je kandidiral na zadnjem mestu – pa ni prav velika.
Navzoči na zadnjem kolegiju SD so po naših informacijah v en glas zagotavljali, da bodo Lukšiča, če se bo ta odločil za nosilca liste, podprli, neuradno pa je mogoče slišati, da navdušenje nad morebitno takšno odločitvijo med vidnimi socialnimi demokrati le ni tako enotno. Kar nekaj naših sogovornikov nam je namreč dejalo, da Lukšič ni najboljši kandidat, saj s svojimi izjavami javnost precej odbija. Ocenjujejo celo, da bi lahko zaradi takšne odločitve njihova stranka dosegla slabši rezultat oziroma zgolj enega poslanca. In dodajajo, da bi morda slab rezultat in izvolitev prvaka SD v evropski parlament ponudila priložnost, da Lukšiča na čelu stranke zamenja v javnosti precej bolj priljubljen kmetijski minister Dejan Židan.
A nekateri vodilni predstavniki SD prihodnjega dogajanja v stranki tudi v primeru slabega rezultata na volitvah ne vidijo tako. Kot pravijo, je SD »močno organizirana strankarska struktura, v kateri je institut predsednika skoraj svetinja«. Zato napovedujejo, da bo naslednji volilni kongres stranke v šestih mesecih po državnozborskih volitvah, tako kot določa njihov statut. »Igor Lukšič je predsednik stranke in pika,« dodajajo.
