»Podpisnice koalicijskega dogovora se zavezujemo, da bo v sedanjih gospodarskih razmerah vlada krepila gospodarski razvoj in socialno državo tako, da ne bo zviševala ali uvajala novih davkov in drugih dajatev, razen če se o tem ne bo drugače dogovorila s socialnimi partnerji,« med drugim piše v koalicijski pogodbi, ki so jo vodje strank PS, SD, DL in DeSUS podpisali 14. februarja letos. Toda natanko 44 dni kasneje je finančni minister Uroš Čufer državljanom in gospodarstvenikom že sporočil, da je koaliciji predlagal vnovičen dvig davka na dodano vrednost (DDV), osnovno stopnjo predvidoma z 22 na 24 odstotkov in znižano z 9,5 na 10 odstotkov. Živilci posledično že napovedujejo podražitve hrane, ki pa morda ne bodo potrebne. Izvršilni odbor Državljanske liste je namreč po poročanju Slovenske tiskovne agencije Čuferjev predlog za dvig DDV sinoči zavrnil. Namesto tega ukrepa s 1. januarjem 2015 predlaga uvedbo davčnih blagajn.
Prva kršitev koalicijske pogodbe?
Z morebitnim novim dvigom DDV (drugim po 1. juliju 2013) želi vlada zakrpati finančno vrzel, ki je nastala, potem ko se ji je ponesrečila obdavčitev nepremičnin, od katere si je sprva obetala 240 milijonov evrov proračunskih prilivov, na koncu pa je – zaradi padca nepremičninskega davka na ustavnem sodišču – ostala brez ficka. Toda glede na številne vložene ustavne zahteve za presojo zakona o davku na nepremičnine bi koalicijske partnerice lahko bile toliko previdne in modre, da bi si v koalicijski pogodbi pustile nekaj manevrskega prostora in tako svoje zaveze, da ne bodo zviševale ali uvajale novih davkov, ne bi kršile že kmalu po uveljavitvi pogodbe, če se bo vlada v četrtek res odločila za dvig DDV.
»Tega nismo niti najmanj veseli,« pravi Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Gostinci si ne moremo privoščiti dviga cen, zato se bo morebitno novo povišanje DDV lomilo na naših plečih. Lani smo to pogoltnili, saj nam zaradi padanja prometa drugega ni preostalo. Na Obali se je v zadnjih treh letih število gostov v gostinskih objektih zmanjšalo za petino, poraba pa kar za tretjino; polovica zaradi uvedbe vinjet, druga polovica zaradi gospodarske krize v Italiji,« pojasnjuje Mate Matjaž.
Borijo se za vsakega gosta posebej
Tudi v Termah Olimia v Podčetrtku menijo, da dodatnega bremena zaradi morebitnega dviga DDV ne bi mogli prenesti na potrošnike, saj se že zdaj borijo za vsakega gosta posebej, poudarja Florjan Vasle, vodja finančne službe. Terme Olimia so zaradi lanskega povišanja DDV (z 8,5 na 9,5 odstotka znižana stopnja in z 20 na 22 odstotkov splošna) od 1. julija 2013 državi plačale od 200.000 do 240.000 evrov več DDV, kot bi ga sicer. Se pa Vasletu kot finančniku vseeno zdi dvig DDV sprejemljivejši kot uvedba nepremičninskega davka, saj je slednji stalen in ga davčni zavezanec plača ne glede na promet, ki ga ustvari, medtem ko je DDV vezan na prihodek. »Upam pa, da se ne bo zgodilo oboje – povišanje DDV in naknadno še davek na nepremičnine,« sklene Florjan Vasle.
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, v primeru ponovnega dviga DDV napoveduje podražitve hrane, kar se je zgodilo tudi po lanski spremembi davčnih stopenj. Po podatkih državnega statističnega urada so cene alkoholnih pijač in tobaka v letu dni poskočile za 2,6 odstotne točke, gostinskih in nastanitvenih storitev za 1,3, hrane in brezalkoholnih pijač za 0,4 odstotne točke... »Vlada z napovedanim dvigom DDV spet jemlje na nepravem mestu – na prihodkovni strani namesto na odhodkovni,« opozarja Krivec. A ga to niti ne preseneča: »Vem, da se bodo pred volitvami težko lotili varčevanja v javnem sektorju, kar bi morali narediti že zdavnaj. Namesto tega spet višajo DDV. S tem bodo v prvi fazi pritisnili na gospodarstvo, na koncu pa bodo prizadeti vsi državljani, kajti imeli bomo enega najvišjih davkov v Evropi (povprečje EU je 21,3 odstotka, op. p).« Krivec meni, da morebitnemu povišanju DDV podražitve hrane najbrž ne bodo sledile takoj, »ker trgovci tekmujejo med seboj, kdo bo zadržal sedanje cene in s tem kupce«, se bo pa to po njegovi oceni zgodilo prav kmalu, kajti: »V agroživilski verigi ni več rezerv, ker vsi že delamo skoraj na robu obstoja, zato bo na koncu dvig DDV plačal potrošnik. To bi pomenilo zmanjšanje socialne države – ljudje bodo za osnovne artikle morali plačevati več.«
Obdavčili bi avtomobile
Da vsak dvig DDV zmanjšuje kupno moč prebivalcev, je prepričan tudi Stojan Hergouth, direktor Jate Emone, ki se mu zdi povsem normalno, da proizvajalci višji DDV upoštevajo v ceni svojih izdelkov. Razume sicer, da vlada zaradi izpada 200 milijonov evrov iz nepremičninskega davka nekje mora dobiti ta denar, se pa sprašuje, ali je DDV prava pot. »Jaz bi obdavčil avtomobile. Približno milijon osebnih avtomobilov imamo v Sloveniji, in če bi vsakega v povprečju obdavčili z 200 evri, bi dobili potrebnih 200 milijonov. Matematika je preprosta, pobiranje takšnega davka tudi – pri vsakokratni registraciji avtomobila. Toda vlada se je očitno odločila, da bo vzela vsem, ki nakupujejo v trgovinah,« ugotavlja direktor Jate Emone.
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar pritrjuje, da je del lanskih podražitev hrane tudi posledica dviga DDV in da je ob njegovem morebitnem ponovnem povečanju pričakovati podobne učinke. »Povečana davčna obremenitev bi v teoriji morala preiti na končne kupce. Torej država z dvigom DDV računa, da bo posegla v žep končnega kupca. Ker pa je konkurenca na končnem trgu intenzivna, bodo trgovci skušali zadržati podražitev. To storijo tako, da jo prenesejo na dobavitelje ali poiščejo notranje rezerve, kar pa je manj verjetno, saj zaradi svojega pogajalskega položaja ta strošek brez večjih težav prenesejo po agroživilski verigi navzdol,« ocenjuje Kuhar.
