O novem direktorju sem povedal, kar vem dobrega, in tudi, kar mi ni všeč. Nikakršne moči nimam, da bi koga spotaknil na poti kariernega vzpenjanja, še zlasti ne, če se je tja že povzpel. Prav tako, najbrž v nasprotju z Verkom, ne čutim do nikogar dolžnega spoštovanja – razen elementarnega, ki gre vsakemu človeku – če si tega ni zaslužil. Tako si niti ne domišljam, da bi moral mene kdor koli »dolžno spoštovati« kar počez.
Ker ne nastopam kot zagovornik Dušana Valentinčiča, saj zna to sam narediti dosti bolje, le kratka pripomba k Verkovi kritiki njegovega (ne)dela. Že iz TV-soočenj pred časom, kjer je proti direktorju Valentinčiču nastopal Verk, je postalo gledalcem, ki ne poznajo dobro razmerij moči in pooblastil, povsem jasno, da so težave drugje. Za vse pomembne odločitve je pristojen minister, ne pa direktor uprave. Šlo je dosti bolj za rušenje Valentinčiča kot pa za željo po spremembah.
V hvalospevih ministru Pličaniču in direktorju Podržaju se z Verkom pač razlikujeva. Izraz »kavboj z zahoda« za ministra je lahko duhovit, gotovo pa ni moj. Tako ga je označil Verk in to med vrsticami pripisal meni.
Verkovo ocenjevanje, da na svoji koži še nisem občutil materialnih omejitev zakona, je žaljivo. Izobraževalne in zlasti raziskovalne ustanove to čutijo že dosti dlje kot delavci v zaporih, čeprav tudi slednjim ničesar ne zavidam. Pomembna razlika je ta, da je v zaporih vsaj osnovna plača zagotovljena. Raziskovalci pa moramo sproti dokazovati neprekinjeno odličnost svojega dela, da si zagotovimo del plače. Za preostanek veljajo tržna načela, po kakršnih vsakih pet let konkuriramo tudi za raziskavo, ki je trn v peti Verku.
Še beseda o njej. Verk zagotavlja, da Podržaj ne bo iskal svoje vizije skozi raziskave Inštituta za kriminologijo, kjer smo na primer v zadnji za 17.000 evrov davkoplačevalskega denarja ugotovili, da se obsojenci najbolje počutijo na odprtih oddelkih. Ta izjava je nevredna predsednika tako pomembnega sindikata in dolgoletnega penologa. Ko bi bil raziskavo prebral v celoti (270 strani), bi našel množico natančnih in za vsakogar v slovenskih zaporih uporabnih podatkov.
Analizirali smo vse slovenske zapore, z anketo delavcev in obsojencev smo ugotovili marsikaj kritičnega pa tudi spodbudnega. Slovenija je prav po zaslugi Inštituta za kriminologijo edina na svetu, ki že trideset let vsakih pet let opravi tako skrbno analizo zaporov.
Rezultati so (lahko) usmeritev za boljšo prakso in opuščanje neustrezne prakse. Vsa leta, z eno samo izjemo, izvaja raziskavo dr. Franci Brinc, zadnjih petnajst pa ji še sam dodajam sklepno poglavje. Od vodstev zaporov je odvisno, kako resno jemljejo ugotovitve. Je pa več kot zanimivo, da je dobesedno isti stavek popolnega razvrednotenja raziskave izrekel tudi direktor Podržaj kot nedeljski gost na TV Slovenija 1 v nedeljo, 23. marca, zvečer. Telepatija med dvema akterjema ali dogovor?
Naj zgolj za primerjavo omenim 270 strani raziskave za 17.000 evrov in dobre 4 strani akcijskega načrta o reševanju izbrisanih za 23.880 evrov (avtorji dr. Čebulj, dr. Jerovšek, dr. Letnar Černič, dr. Avbelj).
Naj Verku zaupam še nekaj, česar očitno ne ve. Pred časom sem bil med osumljenimi slabega dela. Nekdo je podal kazensko ovadbo, na podlagi katere so skrbno pregledali prav omenjeno raziskavo, za katero naj bi bil denar tako rekoč vržen proč. Pa se je izkazalo, da je raziskava skrbno narejena in dragocena, ovadba pa zlonamerna in zato zavržena. Ko bi bil Verk za to vedel, je danes ne bi napadal.
Z Verkom sva se od omenjene raziskave že večkrat srečala. Vselej me je prijazno ogovoril in niti z besedo nikoli omenil kakšnega pomisleka o raziskavi, čeprav je bila vedno priložnost za to. Prav tako se ni oglasil v polemiki, ki sva jo imela pred časom s Podržajem. Sem ga štel za človeka, ki tako kot odkrito piše, zna tudi pogledati v oči in naravnost povedati, ko je čas za to. Sem se morda zmotil v tej oceni?
Dragan Petrovec
