Slovenski potrošniki se spreminjajo, trošijo manj in bolj preudarno. To dokazuje tudi izredna rast tržnih deležev diskontnih trgovcev, ki so še leta 2007 obvladovali le triodstotni tržni delež v Sloveniji, medtem ko ta danes že krepko presega 20 odstotkov. Pa je podobno tudi na trgu oblačil, obutve in modnih dodatkov? So ljudje v iskanju prihrankov začeli množično posegati tudi po rabljenih oblačilih?
Rabljena oblačila majhen fragment celotnega trga
»Obleke niso hrana, ko je omara enkrat polna, ljudje ne kupujejo več veliko,« je bil jasen Matej Gjurin, direktor trgovine Gvant, ene največjih slovenskih trgovin z rabljenimi oblačili, ki meni, da trgovine z rabljenimi oblačili ne odžirajo tržnih deležev klasičnim trgovcem. Kljub temu opaža, da imajo ljudje precej drugačen odnos do rabljenih oblačil kot pred leti. V poslu je namreč več kot 15 let in na začetku je dobival tudi izredno čudna vprašanja, kot je na primer: »Ali so to obleke mrtvih ljudi?« Danes je povsem drugače, v trgovino Gvant v ljubljanskem BTC zahajajo tudi ljudje višjega sloja, ki jih še na začetku krize ni bilo v trgovino. Povečan obisk zadostuje za od 20.000 do 25.000 evrov prihodkov na mesec, pri čemer je za prodajalce rabljenih oblačil visoka sezona predvsem jeseni in pozimi, ko si potrošniki kupujejo dražje kose. Navsezadnje tam tudi največ prihranijo, jakna ali dobre džins hlače, ki stanejo v trgovini tudi po 100 in več evrov, je mogoče dobiti za petino cene ali še ceneje.
Kljub širjenju zavesti o trgovinah z rabljenimi oblačili Slovenija precej zaostaja za evropskim povprečjem, še bolj pa za državami, kjer so nakupi rabljenih oblačil nekaj povsem običajnega, kot recimo v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem ali celo Madžarskem, kjer je denimo v Budimpešti prodaji rabljenih oblačil posvečena cela ulica v središču mesta. Iz podatkov Eurostata izhaja, da se je med vsemi registriranimi trgovskimi podjetji v EU leta 2008 s prodajo rabljenega blaga ukvarjalo 0,84 odstotka podjetij, v Sloveniji pa le 0,15 odstotka. V treh letih krize se deleži niso drastično spremenili. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2011 je rabljeno blago prodajal odstotek vseh registriranih evropskih trgovskih podjetij, medtem ko je bil delež Slovenije spet majhen, in sicer 0,19-odstoten. Še nižji je delež prihodkov, kar je seveda tudi posledica nizkih cen in marž. Leta 2011 so prodajalci rabljenega blaga ustvarili nekoliko manj kot 0,1 odstotka vseh prihodkov v trgovski dejavnosti, v Sloveniji še precej manj, in sicer 0,006 odstotka.
Rast priljubljenosti butičnih trgovin z oblačili iz druge roke
Podatkov zgolj za trgovino z rabljenimi oblačili ni, Gjurin pa po izkušnjah ocenjuje, da predstavljajo prihodki trgovin z rabljenimi oblačili, obutvijo in modnimi dodatki zagotovo manj kot odstotek prihodkov celotnega slovenskega trga s takšnimi dobrinami. Direktorica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mija Lapornik pravi, da v TZS opaznejših sprememb nakupovalnih navad, usmerjenih v večji obseg nakupovanja rabljenih izdelkov, ne zaznavajo. Vendar pravi, da je takšna oblika prodaje ena izmed tržnih niš oziroma nova poslovna priložnost na trgu. Rabljeno blago, tako oblačila kot tudi modni dodatki, postaja tako v svetu kot tudi pri nas vedno bolj trendovsko. Motive za nakup rabljenih oblačil vidi Lapornikova tako v ekonomskih vidikih kot tudi na področju varovanja okolja in trajnostno naravnane potrošnje.
Že sprehod po središču Ljubljane pa razkrije, da raste priljubljenost butičnih trgovin z rabljenimi modnimi dodatki in oblačili, ki imajo povsem drug koncept od običajnih trgovin z rabljenimi oblačili. Slednje namreč skoraj vsa oblačila uvozijo iz tujine, najpogosteje Nizozemske, in to v velikih količinah, medtem ko butične »second hand« (iz druge roke) trgovine zbirajo lepo ohranjene, modne kose pretežno na slovenskem trgu in jih komisijsko prodajajo. Trgovina si pri prodaji obračuna določeno vsoto, preostanek pa dobi stranka.
Ajda Ambrožič, lastnica trgovinice Pri Klari v omari, prodaja v svoji trgovini predvsem rabljene obleke »slovenskih gospa«. Obleke, ki jih prodaja, so izredno lepo ohranjene, po njenih besedah se tako marsikdo ob prvem obisku trgovine sploh ne zave, da obleke niso nove. Izključno lepo ohranjene kose prodajajo tudi v trgovini Second hand boutique, kjer so že od začetka zelo modno usmerjeni. Sprva so rabljena oblačila prodajali zgolj po spletu, zdaj imajo tudi butik na Rudniku v Ljubljani. Zaradi velikega zanimanja na Štajerskem naj bi obstajala celo možnost, da bodo na tistem koncu Slovenije odprli še en butik. Čeprav število trgovin z modnimi rabljenimi oblačili in dodatki narašča, to ni odraz krize. Slednja je namreč prizadela vse trgovine z oblačili, tudi z rabljenimi, kupna moč je nizka. »Ljudje bi več prodajali kot pa kupovali,« je dejala Ambrožičeva.
