Pri občutljivosti streh sta dva problema. Eden je toča, drugi pa veter. Največkrat je temeljni vzrok za poškodbe ob močnem vetru ali neurju slaba izvedba strehe, v glavnem pa gre za starejše objekte.
Izkušnje z vetrovnih območij
Eno je izpostavljenost streh vetru na območjih, kjer tako in tako pričakujemo močne vetrove (Kras, Zgornjesavska dolina), drugo pa je vprašanje, kako se lotiti izdelave strehe glede na napovedi vremenoslovcev o vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih in tudi orkanskih ali vsaj ekstremno močnih vetrovih. Na Krasu o tem vprašanju nimajo dilem in enostavno pritrdijo vse strešnike, jih dodatno obtežijo, napušči niso veliki, poleg vsega pa so tudi hiše, vsaj starejše, grajene v bolj zavetrnih legah in se starejši domačini nekaterim graditeljem smejijo že vnaprej. Ker vedo, da jim bo streha prej ali slej odletela. Strehe res lahko dobesedno letijo. Pred leti je tako na Primorskem odletela celotna streha s pločevinasto kritino in vsemi letvami ter deli ostrešja, nekaj podobnega se je zgodilo predlani v Tunjicah in še bi lahko naštevali.
Vplivi vetra
Naj opozorimo na nekaj podrobnosti, na katere moramo biti ob gradnji posebno pozorni. Eno so vetrno bolj obremenjena območja in drugo izpostavljena lega. Nanjo deloma vpliva tudi višina objekta nad terenom, še posebno lahko k temu privedeta oblika terena in tudi kanaliziranje vetra v dolinah ali celo ulicah. Velik vpliv na silo vetra, ki deluje na streho, pomenijo tudi različne odprtine v objektu, v katerih se ustvari podtlak in s tem še dodatno deluje na sesalno silo vetra, ki se upre na kritino z zunanje strani. Te odprtine so lahko prezračevalne line, vrata, svetlobni trakovi, pa tudi okna na podstrešju.
Druga dokaj velika in podcenjevana past so nadstreški. Veliki nadstreški varujejo fasado pred padavinami, težava pa se pojavi, če pride pod njih močnejši veter in ta nadstrešek deluje kot jadro, v katerega se upre veter. Ne sicer povsod, ampak tudi v tem primeru je pomembno kanaliziranje vetra, tako da morajo arhitekti pri načrtovanju objektov upoštevati tudi to posebnost določene mikrolokacije.
Nagib strehe
Strehe glede vpliva vetra delimo na tri vrste, ob tem je treba upoštevati tudi težo kritine. Lahke kritine tehtajo le okoli 7 do 8 kg na kvadratni meter, betonske in opečne kritine med 45 do 50 kg/m², bobrovci pa okoli 70 kg/m². Položne strehe so do 10 stopinj, zgornja meja, do katere še deluje teža strešnika, pa je 75 stopinj. Tako med 10 do 30 stopinjami delujejo na streho velike sesalne sile pri visokem vplivu lastne teže (odvisno od teže kritine), manjše sesalne sile in tudi manjši vpliv lastne teže kritine se ustvari med 30 do 55 stopinjami, nad tem naklonom so sesalne sile, ki delujejo na streho, zelo majhne, lastna teža kritine pa tudi izgubi pomen. V bistvu to pomeni, da lahko veter dvigne ravno streho in da ravna streha ni absolutna zaščita pred vetrom.
Glede na sesalno silo vetra delimo streho na naslednja področja: ravne zaključke (robove, vogalna in ploskovna področja), najbolj so za veter občutljivi in tudi obremenjeni robni in vogalni deli strehe. Širina robnih in vogalnih področij predstavlja 1/8 ožje strani objekta, za robno ploskev upoštevamo meter in več širine kritine, pri večjih objektih pa širino robne ploskve omejimo na okoli 2 metra.
Omenili smo preboje, ki tudi sodijo v robna področja. Kot preboj skozi ostrešje veljajo prekinitve strešne ploskve, ki so najmanj na enem mestu dvignjene več kot 0,35 metra iz površine strehe in ki so horizontalno merjene širše od 0,5 metra. Pritrjevano področje za kritino v tem primeru znaša najmanj en meter do dveh metrov širine.
Obodni zidovi
Ampak to je le ena zgodba. Niso pomembne samo letve, pri vsaki kritini sta nujno potrebna dobra in kvalitetna sestava ostrešja in njeno vezanje, poleg tega pa tudi vpenjanje v vence in obodne zidove hiše. Vse mora biti optimalno izvedeno in ne smemo podcenjevati tega, da zaradi lahke kritine streha ne bo obremenjena z meteorološkimi pojavi, saj bo morda še bolj. Predvsem v kombinaciji večjih nadstreškov in različnih odprtin. Srki imajo nepredstavljivo silo. Potem se temu pridržijo še slabo nosilni zidovi in posledice so samoumevne. Strehe letijo po zraku...
