Svet Nove Slovenije je na petkovi dobrih šest ur trajajoči seji sprejel dva sklepa, ki prvaku SDS Janezu Janši zagotovo nista pogodu. Podprl je arhivski zakon, zato se NSi ne bo pridružila SDS pri zbiranju podpisov za referendum. Odločili pa so se tudi, da s stranko SLS nadaljujejo pogovore o morebitnem skupnem nastopu na evropskih volitvah.
Bogovič prišel s Podobnikom, Hojs pa prisluhnil Štuhecu
Nadaljevanju pogovorov z Bogovičevo stranko so – tako naši viri – nasprotovali zgolj štirje člani sveta NSi (več kot 40 jih je sklep podprlo), poleg dveh občinskih predstavnikov še članici izvršilnega odbora stranke Mojca Kucler Dolinar in Lidija Drobnič. Med najbolj navdušenimi podporniki tega povezovanja naj bi bil evropski poslanec in nosilec liste NSi (pa tudi morebitne skupne liste NSi-SLS ) Lojze Peterle. Prav tako naj sodelovanju ne bi več nasprotoval podpredsednik stranke Aleš Hojs, ki v NSi velja za enega glavnih podpornikov Janševe politike. Po naših informacijah je kot razlog, da je spremenil svoje mnenje, Hojs navedel pogovor z Ivanom Štuhecem. Moralni teolog naj bi bil namreč povezovanju naklonjen, saj naj bi s tem desnica pokazala, da je sposobna sodelovati.
V prihodnjih dneh bo tako skupina, v kateri bo po nekaj predstavnikov NSi in SLS, dorekla nekatera odprta vprašanja: katera mesta na listi naj bi pripadla posamezni stranki, kdo bodo kandidati, kakšen bo način financiranja volitev... Dokončno odločitev bodo nato sprejeli organi obeh strank. Več pomislekov glede povezovanja kot vodstvo stranke so na seji sveta po naših informacijah izrazili nekateri lokalni predstavniki – še zlasti so izpostavljali stare zamere iz časa združevanja (in razdruževanja) SLS in SKD. Da bi razčistili odprta vprašanja iz tistega obdobja pa tudi preverili informacije, da takratno vodstvo SLS v ozadju ruši sedanjo idejo o skupnem nastopu na evropskih volitvah, so na petkovo sejo sveta NSi poleg predsednika SLS Franca Bogoviča povabili tudi prvaka te stranke pred združevanjem Marjana Podobnika. Ta je – tako naši sogovorniki – poudaril, da je bilo v preteklosti narejenih veliko napak, in predlagal, da presežejo stare zamere. S Peterletom, ki je do združitve vodil SKD, sta si nato segla v roke.
Napovedi, ali bo do skupnega nastopa SLS in Nove Slovenije na evropskih volitvah res prišlo, so v NSi sicer različne. Medtem ko nekateri poudarjajo, da Novi Sloveniji to povezovanje ne bi prav veliko prineslo in torej zanj ne vidijo posebnega razloga, drugi izpostavljajo bistveno boljši izkoristek glasov v primeru skupnega nastopa, pa tudi simbolni vidik takega povezovanja. Naši sogovorniki pa so si v glavnem enotni, da je možnost za skupno listo toliko večja, kolikor glasnejši so oziroma bodo v prihodnje napadi prvaka SDS Janeza Janše.
Uspeh ali neuspeh za SDS v treh točkah
Janša oziroma njegovi najožji sodelavci in medijski sateliti so v zadnjem času namreč ostro napadali tako SLS – njenemu predsedniku Bogoviču so celo očitali povezavo z nekdanjimi pomembnimi člani Udbe – kot vodstvo Nove Slovenije. Za sramotno so v največji opozicijski stranki označili podporo poslancev NSi spremembi arhivskega zakona, ki so jo v začetku sicer tudi sami podpirali, nato pa čez noč spremenili svoje stališče in začeli zbirati podpise za referendum. »Zahteva po referendumu je v funkciji politične manipulacije. Vojskovodja potrebuje vojno, da spravi vojščake na bojišče, ker računa, da bo ta referendum v času evropskih volitev. NSi so ankete za evropske volitve predobro kazale, zato je treba aktivirati bazo, pri tem pa še zavesti volilce NSi, da ne bodo šli na volitve. In ko so v SDS izvedeli, da se s SLS dogovarjamo za skupno listo, smo bili nemudoma kaznovani,« je v intervjuju za Mladino prekipelo do nedavnega zvesti politični sopotnici Janeza Janše Ljudmili Novak – njena stranka je ostala v njegovi drugi vladi kljub obremenjujočemu poročilu KPK.
Politični analitik Matej Makarovič pa zadnji spor na desnici razume kot poskus obeh manjših strank, da bi stagnacijo podpore SDS v zadnjem času izkoristili za svoj preboj. Vendar po njegovih besedah za zdaj ni videti, da bi jima to uspevalo. Se pa zaveda, da morebitno povezovanje SLS in NSi ter njuna nepodpora referendumu postavlja SDS v tvegan položaj. »Spet je pod grožnjo izolacije, kar je gotovo eden od strateških ciljev vseh njenih nasprotnikov. Toda če iz te sicer tvegane igre SDS izide kot zmagovalka, se bo njena pozicija v političnem prostoru spet okrepila. Uspeh ali neuspeh zanjo se bo pokazal predvsem v treh točkah: to so referendum o arhivih, lokalne in evropske volitve. Če bo zmagala vsaj na dveh od teh treh področij, ima kar dobro izhodišče za državnozborske volitve prihodnje leto,« poudarja dekan novogoriške fakultete za uporabne družbene študije.
V prihodnje lahko torej pričakujemo še agresivnejšo držo največje opozicijske stranke, česar se očitno zavedajo tudi v SLS in NSi. Zato so v slednji odločno strnili vrste glede arhivskega zakona. Svet NSi je namreč po obsežni razpravi, na katero so povabili tudi strokovnjaka arhivske stroke, tako rekoč enotno podprl glasovanje svojih poslancev za arhivski zakon; po naših informacijah sta se vzdržali Mojca Kucler Dolinar in Lidija Drobnič. To pomeni, da so v to, da novi zakon povečuje dostopnost do arhivskega gradiva, prepričali tudi Lojzeta Peterleta, ki je takoj po njegovem sprejemu zahteval razpravo v organih stranke, saj da je »zakonska rešitev, ki tehnično oteži možnost raziskovanja delovanja Udbe in izenači storilca z žrtvijo, nesprejemljiva«.
