''Nimamo razloga, da bi jih obdržali v zaporu''
"65 zapornikov je bilo osvobojenih in so danes zjutraj zapustili zapor Bagram," je sporočil predstavnik afganistanske vlade Abdul Šukor Dadras. "Pregledali smo njihove primere in nimamo razloga, da bi jih obdržali v zaporu," je dodal. Izpustitev so potrdili tudi v zaporu.
ZDA so že pred izpustitvijo opozorile, da gre za "nevarne posameznike", ki so neposredno povezani z napadi, v katerih je bilo ubitih ali ranjenih 32 vojakov zveze Nato in 23 Afganistancev. Ameriško veleposlaništvo je kasneje sporočilo, da gre za "najglobljega obžalovanja vredno" potezo, ki bi lahko okrepila nasilje v Afganistanu.
"Afganistanska vlada nosi odgovornost za posledice odločitve," je v izjavi zapisalo veleposlaništvo. "Pozivamo jo, naj stori vse, da zagotovi, da izpuščeni ne bodo zagrešili novih nasilnih dejanj," so še dodali.
Karzaj je zapor označil kot tovarno za proizvodnjo talibanov
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je na drugi strani zapor Bagram označil za "tovarno za proizvodnjo talibanov". Kot je izpostavil, so nekatere zapornike z mučenjem prisilili v sovraštvo do lastne države.
Bagram, ki se nahaja kakih 50 kilometrov severno od Kabula, je bil glavni zapor za talibane in druge upornike, ki so jih ujele zahodne vojaške sile. Nadzor nad zaporom so zahodne države lani predale Afganistancem. Usoda zapornikov je eno od glavnih vprašanj za Karzaja, ki v Bagramu vidi simbol afganistanskih prizadevanj za ponovno vzpostavitev državne suverenosti.
Po mnenju nekaterih analitikov afganistanska vlada upa, da bo izpustitev zapornikov pripomogla k ponovnemu zagonu mirovnih pogovorov s talibani.
V Afganistanu je trenutno 37.500 ameriških vojakov
V Afganistanu je trenutno 37.500 ameriških vojakov in 19.000 vojakov iz zavezniških držav, ki sodelujejo v operaciji Isaf pod vodstvom zveze Nato. S koncem letošnjega leta se bo operacija Isaf iztekla, prihodnja oblika morebitnega sodelovanja tujih vojakov v Afganistanu pa še ni znana.
ZDA so s Kabulom oblikovale sporazum o dvostranskem sodelovanju, ki daje pravno podlago za nadaljnje delovanje ameriških in zavezniških sil po letošnjem letu. Vendar pa Karzaj, ki se mu spomladi izteče mandat, sporazuma noče podpisati, temveč ga želi prepustiti nasledniku na položaju predsednika države.
