Hrvaški pokojninski skladi postajajo vse bolj pomembni igralci v lastništvih največjih slovenskih delniških družb. V samo nekaj letih so osvojili Krko, Mercator, Zavarovalnico Triglav in v manjšem delu nekatere druge blue chipe. Pri naših skladih je zgodba ravno nasprotna, saj na domačem borznem parketu igrajo obrobno, če sploh kakšno vlogo.
Več deset milijonov evrov sredstev zavarovancev namreč ne vlagajo v na dolgi rok donosne (domače) delnice in dolgoročne infrastrukturne projekte, kot je običaj drugod po Evropi, ampak v varnejše naložbe. Če imajo več milijard evrov vredni tuji pokojninski skladi v delnicah naloženega tudi polovico premoženja in vanje tudi po izbruhu krize usmerjajo velik del premij, so slovenski skladi med daleč najbolj konservativnimi. Po dostopnih podatkih nalagajo v delnice pičlih nekaj odstotkov tekočih prilivov. Od nekdaj so jim ljubše varne državne obveznice in bančni depoziti.
Zaradi strogih naložbenih omejitev, instituta zajamčene donosnosti, ki jim zapoveduje vnaprej določene donose, in tudi nujnega prilagajanja strukture naložb pričakovanim množičnim dvigom sredstev imajo naši skladi dobesedno zvezane roke. Tako jim niti ne preostane drugega, kot da imajo v povprečju kar 65 odstotkov sredstev v domačih in tujih obveznicah, ki jim zagotavljajo razmeroma varen donos, in še dodatnih 20 odstotkov v likvidnih naložbah, kot so depoziti, gotovina in zakladne menice.
»Od začetka krize ne kupujemo domačih delnic«
»Pokojninski skladi Modre zavarovalnice že vse od krize 2008 niso kupovali domačih delniških naložb, so pa v večjem obsegu kupovali državne obveznice in zakladne menice,« so priznali v družbi, pri kateri med drugim varčujejo javni uslužbenci. V njenem upravljanju je 800 milijonov evrov. Tudi preostali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja so se večinoma izogibali delnicam. »Skupina v letu 2013 ni kupovala slovenskih delnic,« so dejali v pokojninski družbi, ki ima trenutno slabih 62.000 zavarovancev in malo manj kot četrt milijarde evrov premoženja. »Za delnice slovenskih družb se ne odločamo zaradi slabe likvidnosti Ljubljanske borze in slabših poslovnih rezultatov kotirajočih podjetij,« so bili jasni v Moji Naložbi.
Da domačih pokojninskih skladov, ki upravljajo okoli dve milijardi evrov, praktično ni opaziti na slovenskem kapitalskem trgu, se strinja tudi Matej Šimnic, analitik v Alti Investu. »Pri tem igra ključno vlogo predvsem velikost, saj predstavljajo le okoli štiri odstotke domačega BDP in s tem neke bistvene vloge ne morejo odigrati niti na obvezniškem trgu. Še toliko manj pomembna je ta vloga na delniškem trgu,« je pojasnil.
Vseh 12 izvajalcev, vključno s Kapitalsko družbo, ki upravlja sklad SODPZ za poklicne pokojnine, je konec lanskega septembra upravljalo skupno 2,27 milijarde evrov premoženja. Največ, 640 milijonov evrov, je imel sklad javnih uslužbencev ZVPSJU, pol milijarde evrov SODPZ in okoli 220 milijonov evrov Skupna in Prva osebna zavarovalnica.
Hrvati imajo šest odstotkov Krke, naši skoraj nič
Za boljšo predstavo: v lastništvu Krke, ki iz leta v leto povečuje dobiček in dividende, predstavlja pa tudi najbolj likvidno delnico na Ljubljanski borzi, najdemo le pokojninski sklad PPS, ki ga upravlja Modra zavarovalnica. Sklad ima v lasti 0,13-odstotni delež, trenutno vreden blizu tri milijone evrov. Drugi slovenski skladi imajo v Krki manjše deleže.
Hrvaški pokojninski skladi so medtem takoj za državo drugi največji lastnik Krke. Obvladujejo več kot šest odstotkov delnic, vrednih čez 143 milijonov evrov. V zadnjem obdobju so prišli tudi do dveh odstotkov Gorenja, pol odstotka Petrola, nekaj desetink odstotka Telekoma Slovenije in ne nazadnje 16 odstotkov Mercatorja. Hrvaški skladi, ki upravljajo sedem milijard evrov premoženja, igrajo tudi pomembno vlogo na domačem delniškem trgu.
Vendarle pri nekaterih njihovih naložbah v Sloveniji obstaja dvom o ekonomski upravičenosti. »Glede kupovanja Mercatorja s strani hrvaških pokojninskih skladov so se pojavljale špekulacije, da se je to dogajalo v navezi z Agrokorjem. Če je to res, pa tudi če so to počeli samo na osnovi špekulacij o prevzemu, to kaže na veliko nestrokovnost, da ne uporabim hujšega izraza, dotičnih hrvaških pokojninskih skladov,« je opozoril analitik Gregor Pipan iz GBD BPD. Kljub vsemu je mogoče v lastništvih velikih slovenskih družb opaziti tudi sklade iz Skandinavije in Beneluksa.
»Nič ni stoodstotno varno«
Zakaj imajo slovenski pokojninski skladi v obveznicah veliko večino sredstev namesto v delnicah, ki naj bi zavarovancem na dolgi rok prinesle višje donose? Za konservativno vlaganje so trije razlogi.
Prvi in najpomembnejši je minimalna zajamčena donosnost. Ta mora vsako leto dosegati najmanj 40 odstotkov donosa državnih obveznic z ročnostjo nad enim letom, kar za leto 2013 znaša 1,5 odstotka. Ker zanjo jamčijo z lastnimi sredstvi, upravljavcem skladov ne ostane drugega, kot da temu primerno prilagodijo naložbe. Tako velik del sredstev vložijo v prej omenjene državne obveznice in precej manj v delnice, saj lahko njihova vrednost na kratki rok močno variira. Tudi sicer so skladi omejeni pri deležu sredstev, ki jih lahko namenijo posameznim naložbam. Tako lahko na primer v delnice, investicijske kupone in podrejene podjetniške obveznice vložijo največ 30 odstotkov sredstev.
Ne nazadnje so morali pokojninski skladi v zadnjih treh letih prilagoditi svojo naložbeno strukturo množičnim dvigom sredstev. Da bi lahko nemoteno izplačevali tudi večdesetmilijonska sredstva, jih niso mogli vložiti v delnice in tvegati visokih padcev, ampak v bolj predvidljive naložbe, kot so obveznice in depoziti. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da se ni pametno preveč izpostaviti posameznim naložbenim razredom oziroma je potrebna razpršitev naložb. »Nič ni stoodstotno varno. Pokojninski skladi so imeli srečo, da se ni zgodil ciprski scenarij,« je povedal Igor Erker, finančni analitik iz družbe Numerica Partners. Poudaril je, da bi bila obdavčitev bančnih vlog za sklade pogubna.
Kljub manj omejitvam naše delnice nezanimive
Če so pokojninski skladi zaradi toge zakonodaje zamudili prvih dvanajst let od vzpostavitve sistema, bi se lahko že v kratkem konkretneje podali na delniške trge. Nova zakonodaja namreč omogoča, da ustanovijo več podskladov, prilagojenih starostnim skupinam varčevalcev. S tako imenovanimi skladi življenjskega cikla bo posamezniku omogočeno doseganje višjih donosov ob prevzetem višjem tveganju. Vendarle se strokovnjaki sprašujejo, ali je Ljubljanska borza sploh zanimiva zanje. Tudi v posameznih skladih priznavajo, da jih slovenske delnice zaradi plitkosti trga ne zanimajo. »Treba se je zavedati, da če bodo pokojninski skladi resno upravljali svoje delniške naložbe, na slovenski trg ne bodo plasirali omembe vrednega deleža portfelja, saj je naš trg po velikosti zanemarljiv v svetovnem merilu. Pojavljajo se celo predlogi, da naj bi pokojninski skladi določen delež naložb morali investirati v prvo kotacijo Ljubljanske borze, kar pa ne bilo nič drugega kot nova oblika nacionalnega interesa na račun interesov varčevalcev v pokojninskih skladih in strokovnosti upravljanja,« opozarja Pipan.
