Preskakovanje čakalnih dob je v slovenskem zdravstvu precej pogost pojav, sta po mesecih preučevanja bolnišničnih seznamov ugotovila računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije. V UKC Ljubljana je računsko sodišče odkrilo preskakovanje čakalnih dob v približno petini primerov, ki so jih vzeli pod drobnogled. Tako kažejo ugotovitve iz osnutka poročila, ki smo jih pridobili. Protikorupcijska komisija pa je ugotovila, da pridejo bolniki, ki so bili pred tem v zasebnih ambulantah, na vrsto bistveno hitreje od drugih. Tudi te ugotovitve še niso uradne. Širši nadzor nad čakalnimi dobami se zdaj obeta še drugim bolnišnicam in precej verjetno tudi koncesionarjem.
Samovoljno deljenje prednosti?
V UKC Ljubljana je bilo glede na ugotovitve računskega sodišča (te še niso dokončne) približno petino pregledov opravljenih tako, da bolniki sploh niso bili uvrščeni na čakalni seznam. V nekaterih primerih naj bi bolnike obravnavali celo brez napotnic. Po naših informacijah naj bi zdravniki, pri katerih so takšna odstopanja odkrili, sicer zatrjevali, da so v teh primerih ravnali v dobro pacientov. Včasih naj bi se na primer zelo mudilo in so bolnika pač vzeli »naprej«. Poleg tega stopnje nujnosti, ki so označene na napotnici (nujno, hitro ali redno) ne ustrezajo vedno dejanskemu stanju, naj bi opozarjali zdravniki. V nasprotju s stališčem računskega sodišča naj bi zaposleni ocenjevali tudi, da imajo sami pravico oceniti, kateri bolniki so med nujnimi »bolj nujni«. A računsko sodišče naj bi po naših informacijah poseben problem zaznalo ravno v primeru bolnikov, ki so bili po obisku samoplačniške ambulante precej očitno postavljeni na posebni »tir« in so do obravnave v javni bolnišnici prišli hitreje.
V UKC Ljubljana pravijo, da bodo podrobneje komentirali šele ob končnih ugotovitvah računskega sodišča, preskakovanje čakalnih vrst med javnimi in zasebnimi ambulantami pa zanikajo. Poudarili so, da so bila ta razmerja že večkrat predmet nadzorov zdravstvenega inšpektorata in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki nista ugotovila nobenih nepravilnosti. Pripombe na osnutek poročila računskega sodišča so že posredovali, že med samo revizijo pa so uvajali spremembe, ki vodijo k večji transparentnosti pri čakalnih dobah. Spreminjanje stopnje nujnosti morajo zdravniki po novem zabeležiti in jo obrazložiti, o spremembi pa obveščajo tudi tistega zdravnika, ki je bolnika napotil v bolnišnico.
Tudi v Ortopedski bolnišnici Valdotra so zdravniki glede na ugotovitve protikorupcijske komisije bolnike na sezname za operacijo uvrščali precej samovoljno, operacijo pa jim je pogosto »približal« obisk samoplačniških ambulant. Pri operacijah, ki so jih vzeli pod drobnogled, je okoli četrtina bolnikov čakala manj kot en mesec, tisti, ki so imeli »manj sreče«, pa so morali na takšne operacije čakati tudi po dve ali tri leta. Bolniki, ki so plačali za obravnavo v zasebnih ambulantah, so v povprečju prihajali na vrsto bistveno hitreje od drugih, za mnoge pa so poskrbeli celo brez napotnic. Ob tem naj mnogi zdravniki za popoldansko delo v zasebnih ambulantah sploh ne bi imeli ustreznih soglasij.
V bolnišnici so do ugotovitev komisije skeptični. Vršilec dolžnosti direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan jih ocenjuje kot »marsikje nepravilne in zavajajoče«. Komisija jih je osnovala na napačnih podatkih, opaža. V Valdoltri so sicer že sredi minulega leta ustanovili komisijo za zagotavljanje transparentnosti pri čakalnih dobah, rezultati njenega dela pa za zdaj niso znani.
Razvrščanje na čakalne sezname v tej bolnišnici je že večkrat v dvome spravilo tudi paciente. V Dnevniku smo minuli mesec tako poročali o primerih, ko so pacienti po pregledu v Valdoltri zaman čakali na datum operacije. V bolnišnici so takrat pojasnili, da pri operacijah z zelo dolgimi čakalnimi dobami napovedo le okvirno čakanje, dejanski datum pa sporočijo nekaj mesecev pred posegom. Vzrok za takšno prakso so težave pri pripravi programa posegov, so zatrjevali.
Nespodobna razmerja z zasebnimi ambulantami
»Najbolj problematična je povezava med zasebniki in čakalnimi dobami v javnih zavodih. Ta element je zares tvegan,« je poudaril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot pravi, pa o konkretnih ugotovitvah glede čakalnih vrst v UKC Ljubljana še ne morejo govoriti. Poudaril je, da si ne želijo lova na čarovnice, ampak je treba ugotoviti in odpraviti sistemske vzroke, ki omogočajo preskakovanje čakalnih vrst. Po njegovem bi bilo v nadaljevanju smotrno razmisliti tudi o čakalnih dobah pri koncesionarjih.
»Opravili bomo nadzor vseh ortopedskih oddelkov po Sloveniji,« pa je včeraj napovedal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Nad ugotovitvami računskega sodišča in protikorupcijske komisije, ki so prišle v javnost, je zgrožen. »Vodstva bolnišnic so zavezana, da čakalne dobe urejajo po zakonodaji. Če tega niso uredili doslej, morajo takoj. Zlasti bolnišnica v Valdoltri pa je glede na doslej znane ugotovitve zrela za izredno upravo,« je ocenil.
