S poročilom misije IMF, ki se je v Sloveniji mudila oktobra lani, se je seznanil odbor izvršnih direktorjev sklada. Ta je kot ključna ukrepa za povratek vzdržne gospodarske rasti ter vzpostavitev finančne stabilnosti in utrditev javnih financ navedel celovito prestrukturiranje bančnega in podjetniškega sektorja. Slovenske oblasti je zato pozval k pospešitvi trenutnih reformnih prizadevanj.
V IMF izvedbo pregledov bank in nedavne državne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu vidijo kot pomemben mejnik na poti Slovenije iz krize, a brez korenitega nadaljnjega ukrepanja na področju prestrukturiranja bank in prezadolženih podjetij bo na koncu to le drag enkratni gasilni ukrep.
Predstavniki misije IMF v tej luči kot pomembno orodje vidijo delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in prenovljeno insolvenčno zakonodajo, ki naj bi omogočila lažje razdolževanje podjetij. Misija IMF je ob tem v svojem končnem poročilu ocenila, da bi bilo treba na DUTB prenesti še večji del slabih posojil iz bank, kot je trenutno predvideno.
Na področju javnih financ odbor izvršnih direktorjev IMF pozdravlja cilje slovenske vlade, po katerih naj bi javnofinančni primanjkljaj letos ob neupoštevanju stroškov za sanacijo bank dosegel 3,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa padel pod zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti, ki je pri treh odstotkih BDP.
Vendar pa po drugi strani dvomijo o kakovosti sprejetih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Misija IMF tako meni, da bi morala država za dosego letošnjega cilja sprejeti dodatne ukrepe v višini okoli enega odstotka BDP ali približno 350 milijonov evrov.
Odbor izvršnih direktorjev IMF meni, da bodo dodatni ukrepi potrebni tudi po letu 2014, da bi se uspela Slovenija učinkovito spopasti s stroški reševanja bank.
Spilimbergo je v telekonferenci pred objavo poročila na vprašanje STA, ali misijo za Slovenijo zapušča s prepričanjem, da bo slovenski Triglav, kot je oktobra v Sloveniji poimenoval premierko Alenko Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, domače težave rešil brez zunanje pomoči, spomnil, da so slovenske oblasti večkrat izrazile prepričanje, da lahko težave rešimo sami.
"Mislim, da je bil najbolj problematičen trenutek najti finančna sredstva za banke. To je bilo narejeno," je dejal in dodal, da je najbolj akutni del krize tako za nami. A je ob tem opozoril, da zdaj ne smemo zaspati oz. se zadovoljiti z doseženim, temveč moramo nadaljevati z ukrepanjem.
Spilimbergo je sicer opozoril, da je za Slovenijo poleg reševanja najnujnejših vprašanj pomemben tudi dolgoročen pogled na težave. Na dolgi rok se mu za Slovenijo zdijo pomembni predvsem trije dejavniki - vloga države v gospodarstvu, tuje neposredne investicije in nadaljevanje fiskalne konsolidacije.
Slovenija mora v prihodnjih mesecih resno razmisliti o vlogi države v gospodarstvu, ki se mora po njegovem mnenju zmanjšati. Spomnil je, da se je država odločila prodati Novo Kreditno banko Maribor, kar se mu zdi pravi korak, podpira pa tudi načrte za izboljšanje upravljanja državnih bank ter ustanovitev Slovenskega državnega holdinga.
Slovenija je ena od držav z najnižjim deležem tujih neposrednih investicij v Evropi. To se mu zdi problematično iz več razlogov. Z investicijami v državo pridejo nove tehnologije in izkušnje, pri tem pa gre bolj za lastniški kot dolžniški kapital, kar je pomembno v času negativnih šokov, saj lahko s partnerjem deliš tveganje.
Problem Slovenije je namreč bil, da je veliko kapitala dobila v tujini, a je šlo pri tem za dolžniški kapital, je spomnil Spilimbergo. Investicije poleg tega pripomorejo k zaposlovanju mladih. "V Sloveniji je stopnja brezposelnosti med mladimi visoka in to je slabo," je dejal in ocenil, da lahko z več investicijami lažje naslovimo to vprašanje.
Pomembno bo tudi nadaljevanje fiskalne konsolidacije. Spilimbergo je ob tem spomnil, da je javni dolg Slovenije ob koncu lanskega leta dosegel skoraj 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnje pa se bo treba po njegovem bolj kot na prihodkovno stran osredotočiti na odhodkovno.
Italijan je naklonjen prizadevanjem za zajezitev stroškov za plače v javnem sektorju in reformo socialnih prejemkov, da bodo bolje usmerjeni oz. da jih bodo dobili tisti, ki jih najbolj potrebujejo. Na srednji rok bo treba po njegovem zagristi tudi v drugo fazo pokojninske reforme.
Spilimbergo zdaj zapušča misijo za Slovenijo. Vodil jo je dobra štiri leta, na položaju pa ga bo nadomestila Rusinja Darja Zakarova.
