Stojan Petrič, predsednik skupščine GZS in predsednik koncerna Kolektor iz Idrije, je včeraj sindikatom predlagal dogovor o novi plačni politiki. Podjetja, ki imajo manj kot 35.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (toliko sicer znaša slovensko povprečje), naj bi po njegovem predlogu v prihodnjem štiriletnem obdobju plače zaposlenih znižala za 2 odstotka na leto (v štirih letih za 8 odstotkov), menedžerji pa za 4 odstotke na leto oziroma 16 odstotkov v štirih letih. Plače zaposlenih v podjetjih z več kot 35.000 evrov dodane vrednosti bi ostale zamrznjene, medtem ko bi se plače vodstvenih delavcev znižale za dva odstotka.
V zameno za znižanje plač bi Petrič dovolil sodelovanje zaposlenih pri dobičku v višini do 20 odstotkov, in sicer v denarju ali v delnicah. Pri tem pa bi se, kot opozarja, moral davek na dobiček poravnati v podjetju, zaposleni pa bi bili oproščeni plačila dohodnine.
Petrič se zavzema tudi za večje možnosti odpuščanja. Novozaposlene delavce bi lahko po njegovem predlogu v prihodnjih dveh letih, če ne bi bilo zanje dela, odpustili, medtem ko bi že obstoječe delavce lahko odslovili šele po preteku dveletnega obdobja.
V ZSSS so nad predlogi, zlasti glede znižanja plač, zgroženi. Prepričani so, da delavci ne smejo biti kaznovani zaradi nesposobnosti menedžerjev. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je povedal, da je predlog o znižanju plač »absolutno nesprejemljiv«, ter opozoril, da so se delavske neto plače znižale že z odpravo revalorizacije pri dohodnini in da je kupna moč zaradi dviga DDV vse nižja.
»Dvig minimalne plače je kolektivni samomor«
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se na včerajšnji skupščini GZS do predloga ni opredelila, zagotovila pa je, da pri pripravi novega socialnega sporazuma ne bo nobene »tabu teme«. Kot je dejala, so se na torkovem sestanku s socialnimi partnerji dogovorili za skupno pripravo sporazuma, katerega cilji naj bi bili dogovorjeni do konca januarja.
Zaradi kratkega roka, še zlasti pa zato, ker ne želijo vznemirjati sindikatov, je vlada po besedah ministrice tudi sklenila, da za zdaj posegov v minimalno plačo ne bo. Tako se bo januarja uskladila v višini inflacije, ki bo po predvidevanjih Kopač-Mrakove na letni ravni znašala od 1,3 do 1,5 odstotka. Pri sedanji višini 783,66 evra bruto oziroma 600 evrov neto bi to torej pomenilo dvig za nekaj manj kot deset evrov neto.
Delodajalci so nad zvišanjem minimalne plače zaskrbljeni. Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, je opozorila, da bo januarsko usklajevanje minimalne plače povzročilo velike probleme in ogrozilo delovna mesta v številnih slabo stoječih dejavnostih, še zlasti v čistilnih servisih, varovanju, kovinski in tekstilni industriji, v gostinstvu.
V GZS menijo, da bi bilo treba rast minimalne plače ustaviti, vse dokler ne pride do ustrezne gospodarske rasti. »Minimalna plača je prva domina, je mati plačnega sistema. Če ugotavljamo, da je 80.000 zaposlenih v gospodarskih družbah z dodano vrednostjo, nižjo od 20.000 evrov, in če upoštevamo, da je za izplačilo minimalne plače treba minimalno 13.500 evrov prihodkov, smo priče kolektivnemu samomoru,« opozarja predsednik GZS Samo Hribar Milič.
Študentsko delo naj bi bilo še naprej konkurenčno
Ministrica je napovedala, da bo reforma študentskega dela prišla v javno razpravo v prihodnjih dneh. Novi zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov bo sledil načelu »vsako delo šteje«, zato bo ob večji socialni varnosti takšno delo tudi bolj obdavčeno. Čeprav se bo stopnja obdavčitve s sedanjih 32 zvišala na 43 odstotkov, pa Kopač-Mrakova zagotavlja, da bodo obremenitve za delodajalca nižje kot doslej. Namesto 25-odstotne koncesijske dajatve bodo morala podjetja po novem odšteti 20,88 odstotka, od tega deleža pa naj bi dijaki in študenti sami poravnali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka. Konkurenčna prednost začasnega dela pred preostalimi oblikami dela naj bi bilo tudi dejstvo, da se iz njega še naprej ne bo plačevala dohodnina (trenutno v višini do 400 evrov).
Novi zakon bo, kot smo že poročali, priznaval pokojninsko dobo in delovne izkušnje, minimalna urna postavka pa bo znašala 4,5 evra na uro. Zaslužek ter število ur za dijake in študente ne bosta omejena, opravljali bi ga lahko vsi, ki imajo status – ta naj bi bil po novem časovno omejen. Za delodajalce bi omejitve veljale glede na število zaposlenih, podobno kot pri agencijskem delu.
